V Kozjanskem parku predstavili aktualne projekte in odprli Središče za obiskovalce

V sredo dopoldne so na gradu Podsreda, s katerim upravlja JZ Kozjanski park, na novinarski konferenci predstavili več različnih projektov, ki trenutno potekajo, povabili na 22. Praznik kozjanskega jabolka, nato pa še uradno odprli Središče za obiskovalce Kozjanskega parka in Biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje.

V novi trgovinici izdelki kar 34 lokalnih ponudnikov

Na novinarski konferenci so sodelovale: županja Občine Kozje Milenca Krajnc, direktorica Kozjanskega parka (KP) Mojca Kunst, direktorica Razvojne agencije Sotla Bojana Žaberl, vodja projektov RA Sotla Anita Čebular ter Tatjana Kotnik, višji naravovarstveni svetovalec, in mag. Valerija Slemenšek, vodja službe za splošne zadeve, obe iz Kozjanskega parka. Po besedah županje Krajnc grad Podsreda ni le protokolarni objekt, ampak središče in stičišče kulture, druženja na različnih nivojih ter v zadnjem obdobju tudi doživljajskega turizma in možnosti prenočitve. Občina Kozje je zadnjo večjo obnovo gradu Podsreda izvedla leta 2015, od takrat naprej beležijo tudi večje število obiskovalcev od blizu in daleč. »Takrat smo si zadali tudi strategijo, da poleg že obstoječih vsebin le-tem dodamo neke dodatne vsebine, ki bodo dale dušo ambientu gradu Podsreda. Tako smo v lanskem letu uredili prenočitvene kapacitete, v letošnjem letu pa smo pristopili k ureditvi Središča za obiskovalce Kozjanskega parka in Biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje,« je opisala in omenila, da so v zgornjem gospodarskem poslopju, ki so ga pridobili od Občine Brežice, uredili dva prostora, in sicer informacijski center ter že omenjeno Središče za obiskovalce. V slednjem so uredili interaktivni prostor, ki predstavlja visokodebelne travniške sadovnjake, ptiča čebélarja, dolino srednjeveških trgov v Kozjanski dolini (trg Pilštanj, trg Kozje, trg Podsreda), ki imajo izjemno bogato zgodovinsko in arhitekturno vrednost, v tem prostoru so predstavljene tudi naravne in kulturne znamenitosti (Gruska jama, suhi travniki na Vetrniku, Čerčkova domačija, kjer je posajen kolekcijski travniški sadovnjak. V novem informacijskem centru je urejena grajska pisarna z recepcijo za goste oz. obiskovalce, ki prihajajo na grad Podsreda ali celo prenočijo v njihovih apartmajskih kapacitetah, in tudi lokalna trgovinica, kjer se predstavljajo lokalni ponudniki z lokalnimi produkti. »Treba je povedati, da se v trgovinici v tem trenutku predstavlja kar 34 lokalnih ponudnikov, v nadaljevanju jih bo še več,« je še povedala županja in dodala, da so v sklopu projekta Centri interpretacij zavarovanih območij sledili več ciljem – promociji Občine Kozje, Kozjanskega parka in Biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje, želeli so povezati in promovirati vse lokalne ponudnike ter njihove produkte. Po njenih besedah se tukaj zgodba ne zaključuje, ampak imajo vizijo, cilje, ambicije tudi za naprej.

Omenjeni projekt, ki združuje štiri lokalne akcijske skupine (na območju Biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje sta to LAS Obsotelje in LAS Posavje) in za katerega so vsi partnerji pridobili dobrih 390 tisoč evrov, je nastal v koordinaciji LAS Obsotelje in Kozjansko, zato je nekaj besed spregovorila direktorica RA Sotla Bojana Žaberl, ki je predstavila delovanje LAS, ki je bila partner pri pripravi projekta. V nadaljevanju je njena sodelavka Anita Čebular predstavila samo vsebino projekta, s katerim so želeli nadgradnjo na področju infrastrukture, predvsem ureditve skupnih informacijskih centrov, ki vzpostavljajo središče, hkrati pa tudi povezujejo vključena biosferna območja.

V Sloveniji štiri biosferna območja

Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje je bilo ustanovljeno leta 2010 in z njim upravlja JZ Kozjanski park. Osnovni namen ustanovitve je bila vzpostavitev trajnostne rabe na tem prostoru, predvsem z vključevanjem lokalnega prebivalstva v številne aktivnosti v tem dobro ohranjenem, a ranljivem naravnem okolju. V območje je poleg petih parkovnih občin (Kozje, Bistrica ob Sotli, Podčetrtek, Brežice, Krško) vključenih še šest ostalih občin (Sevnica, Laško, Šentjur pri Celju, Dobje, Radeče in Šmarje pri Jelšah). Direktorica KP Mojca Kunst je povedala nekaj več o Unesco programu MAB (Man and the Biosphere Programme) Človek in biosfera, ki letos praznuje 50-letnico obstoja. Gre za medvladni Unescov raziskovalni program, ki deluje že od leta 1971 in njegov cilj je vzpostaviti ravnovesje med človekom, naravo in kulturno dediščino. Kot je še omenila, imajo biosferna območja naslednje funkcije: ohranjanje ekosistemov, krajine in biodiverzitete, spodbujanje gospodarskega razvoja, ki je gospodarsko in kulturno trajnostno usmerjen, logistično podporo za raziskave, monitoring, izobraževanje, ki se nanašajo na lokalno, regionalno, nacionalno in globalno ohranjanje narave in trajnostni razvoj. V biosfernih območjih zavarovana narava ni pomembnejša od uravnoteženega gospodarskega razvoja. Prav zato so ta območja zanimiva in drugačna. Prebivalcem ponujajo številne priložnosti, ne nazadnje prinaša Unescovo priznanje izjemno promocijsko prednost in prepoznavnost, je pojasnila direktorica KP in še navedla, da je trenutno v več kot 129 državah 714 biosfernih območij, od tega jih je 21 čezmejnih, v Sloveniji imamo štiri, od tega je eno čezmejno (Mura, Drava, Donava).

Na Trebčah bodo uredili informacijski center za dvoživke

Tatjana Kotnik je predstavila trenutno potekajoče projekte v Kozjanskem parku, in sicer Biodiverziteta – umetnost življenja – Life Naturaviva, Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – Life Amphicon ter Pomen gliv za biodiverziteto Kozjanskega in Obsotelja (EKSRP). Med drugim je omenila, da so v sklopu prvega projekta pred tremi leti izvedli večjo investicijo – Grajsko pot Podsreda, s čimer so trg Podsreda povezali z gradom Podsreda; pripravili fotografsko razstavo v sodelovanju z domačo fotografinjo Polono Gorišek; izdali knjižico Zgodbe iz narave, v kateri so ilustracije učencev šol, sodelavec KP Dušan Klenovšek pa je napisal 11 okoljskih zgodbic; imeli tri filmske predstave Pod grajskimi zvezdami ter številne druge naravoslovne fotografske razstave in spletne promocije. Pri drugem omenjenem projektu Life Amphicon, ki je največji, kar se tiče finančnega zalogaja in tudi časovno, gre za to, da želijo ohraniti najbolj ogrožene dvoživke v Sloveniji, zato bo v državi vzpostavljenih kar 130 mrestišč, 60 podhodov, čez 10 tisoč metrov stalnih ograj ter številne učne in interpretacijske poti. V sklopu KP je Kotnik izpostavila, da bodo na območju Trebč, kjer stoji Kolarjeva domačija, uredili informacijski center za dvoživke in tematsko pot v okolici ribnika, letos so tako že uspeli zamenjati slamnato streho na hiši. Na območju Jovsov potekajo nakupi zemljišč (15 ha), na že kupljenih zemljiščih (malo manj kot 3 ha) so letos že uredili primerne habitate za dvoživke – mlake, v naslednjem letu nameravajo še ostale, skupaj jih bo deset, na območju Bohorja pa bo okrog 30 mlak. Izvedli so tudi dva naravoslovna tabora, pri OŠ Lesično pa so zunaj uredili učno mlako kot del naravoslovne učilnice.

Že 22. Praznik kozjanskega jabolka, letos znova s sejemskim delom

Mag. Valerija Slemenšek je na koncu predstavila še podrobnosti letošnje prireditve Praznik kozjanskega jabolka, s katero se bodo že 22. poklonili visokodebelnim travniškim sadovnjakom. Praznik, ki ga je v prejšnjih letih obiskalo prek 15 tisoč obiskovalcev, bo potekal od 3. do 10. oktobra. Prireditev je iz skromnih začetkov prerasla v eno največjih in najodmevnejših tovrstnih prireditev v Sloveniji pa tudi širše. Potem ko je bila v lanskem letu okrnjena, saj ni bilo najbolj odmevnega sejemskega dela, se bo le-ta tradicionalno odvijal drugi vikend v oktobru, se pravi v soboto, 9., in v nedeljo 10. oktobra. Letošnje sejemsko dogajanje bo v soboto ob 10. uri odprl minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Na trgu Podsreda se bodo predstavljali ekološke kmetije, tradicionalni obrtniki, društva itd., letos na samo 100 stojnicah (v prejšnjih letih na 150), da bodo lažje ugodili priporočilom NIJZ. Celotno sejemsko dogajanje bodo tudi letos popestrili z bogatim kulturnim programom. Že 13. leto zapored bodo podelili naziv Carjevič – najbolj skrbnemu lastniku travniškega sadovnjaka za tekoče leto. Letos bodo na sadjarskem tronu ustoličili celo dva Carjeviča. Tudi letos bodo tekmovali v peki »štrudla«, ki se razvleče in peče na prireditvenem prostoru pred obiskovalci, ter podelili naziv »Štrudlmojstr-ca«. Vsako leto pripravijo tudi tekmovanje v najdaljšem olupu jabolka. Najdaljšega doslej – dolžina olupa je znašala kar 730 cm – je uspelo narediti večkratnemu zmagovalcu Martinu Magdalencu.

Po novinarski konferenci je sledilo še uradno odprtje Središča za obiskovalce Kozjanskega parka in Biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje. Otvoritveni trak so prerezali županja Milenca Krajnc, direktorica KP Mojca Kunst in državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Anton Harej. Za glasbeno točko sta poskrbeli vokalistka Mateja Bobek ob spremljavi citrarke Jasmine Levičar. Navzoči so si nato na novo nastale prostore tudi ogledali.

R. R.

#povezujemoposavje