Časopis za pokrajino Posavje
20.05.2022
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

V Krškem slovesno ob 27. obletnici akcije SEVER ter 22-letnici Združenja SEVER

Objavljeno: Petek, 02.12.2016    Rubrika: NOVICE Redakcija
27 let akcije Sever - policija (19)

Z leve: župan Miran Stanko in Tomaž Čas s soprogama, ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar in Marjan Fank, direktor Generalne policijske uprave

V organizaciji Zveze policijskih veteranskih društev Sever in Policijskega veteranskega društva Sever Posavje se je včeraj popoldan v krškem Kulturnem domu zvrstil Spominski dan združenja Sever. S slovesnostjo so aktivni in upokojeni člani 11-ih policijskih veteranskih društev po Sloveniji, predstavniki Ministrstva za notranje zadeve in gostje počastili 27. obletnico akcije Sever.  

Da bi zaščitili tedaj že potekajoče demokratične procese v Sloveniji, so se pred 27 leti, decembra leta 1989, pripadniki organov za notranje zadeve kot prvi branik postavili po robu jugoslovanskemu nacionalnemu unitarizmu, s čimer so posledično omogočili tudi izvedbo plebiscita o samostojnosti Slovenije, odcepitev Republike Slovenije od Jugoslavije in rojstvo samostojne države. Dogodki segajo v čas, ki je predstavljal t. i. vrhunec »jogurt revolucije«, ko so pod težnjami Slobodana Miloševića pokleknili že Kosovo, Črna gora in Vojvodina, ko so se s pomočjo miting resnice rušile legalne republiške vodstvene strukture, do česar naj bi prišlo tudi 1. decembra 1989, ko so kosovski Srbi iz združenja Božur napovedali organizacijo velikega mitinga resnice v Ljubljani. Slednjega - prihod v Ljubljano je napovedalo več deset tisoč demonstrantov - so z dobro koordinirano, vodeno in izvedeno akcijo Sever, po kateri je pet let kasneje ustanovljeno policijsko združenje povzelo ime, pripadniki organov za notranje zadeve, kriminalistične služba in milice uspešno preprečili.

27 let akcije Sever - policija (22)

Policijski orkester med nastopom

V Posavju je bilo pod okriljem tedanje Uprave za notranje zadeve Krško zaradi poznavanja terena in razmer aktivno vključenih 95 uniformiranih miličnikov, osem kriminalistov in 28 drugih civilnih delavcev, poleg navedenih 129 delavcev je bilo v vojno-organizacijske enote razporejenih še 210 rezervnih miličnikov, skupno pa je bilo v pričakovanju mitingašev na »prvi bojni liniji« v Posavju aktiviranih 600 od skupno 6.500 pripadnikov organov za notranje zadeve, ki so bili vključeni v akcijo Sever. Kot je poudaril krški župan mag. Miran Stanko v nagovoru zbranim, je bilo tedaj Posavje zaradi lege, meje in cerkljanskega letališča ključnega pomena, vključeni v akcijo iz našega območja pa posebno pomembno in izpostavljeno vlogo, zaradi česar se je vsem sodelujočim zahvalil za njihov prispevek in zaključil, da je in kar se je tudi tedaj izkazalo, »mir najosnovnejši temelj vsake družbe in ni samoumeven«. Dr. Tomaž Čas, predsednik Zveze združenj Sever, je izpostavil, da so tedaj vse mogoče pritiske s strani zveznih organov preprečevali s strokovnimi argumenti in mimo vednosti širše javnosti: » ...kar je bilo mogoče narobe, ker sedaj nekateri govorijo, da se je ves odpor proti zvezni vladi začel šele leta 1990. Z akcijo Sever se je zvezni oblasti prvič javno reklo 'ne' ter da v Sloveniji skrbi za varnost milica in drugi delavci organov za notranje zadeve.« Dodal je še, da je tedanja milica ob naloženi veliki odgovornosti v vsem času tudi redno opravljala vse svoje naloge, od preiskave kaznivih dejanj do obravnave prometnih nezgod, med vojno vse oglede krajev spopadov in s TO humano ravnala z vojnimi ujetniki. »Brez takšne milice takratni dogodki ne bi potekali, tako kot so – varno in mirno; ne bi bilo uspešnih prevzemov mejnih prehodov in carine, ne uspehov v prvih bojnih spopadih ne varnih poti slovenskih predstavnikov na mirovna pogajanja z ministrsko trojko takratne Evropske skupnosti v Zagreb, ne na Brione in ne potovanj s celovškega in graškega letališča v svet, da se je tam lahko slišala tudi slovenska resnica o dogajanju v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. Slovenska milica je odigrala vitalno varnostno vlogo vse do mednarodnega priznanja,« je še med drugim dejal. »In to so zgodovinska dejstva«, je poudarila v slavnostnem govoru tudi ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar, »ki jih nikoli ne smemo pozabiti. Še posebej pa se moramo upreti poskusom nekaterih posameznikov, ki želijo potek osamosvojitvenega procesa prikazati v luči, ki nima odraza v dejanskem stanju, in skušajo zasluge pripisati le posameznim osebam. Tako potvarjanje zgodovine je skrajno nevarno, predvsem pa ponižujoče in nekorektno do vseh ljudi, ki so v osamosvojitvenem procesu sodelovali. Ljudi, ki so bili za dobrobit celotnega slovenskega naroda pripravljeni žrtvovati vse, žal so nekateri med njimi plačali najvišjo ceno.«

V sklopu spominskega dne v Krškem so bili podeljena tudi visoka priznanja Združenja Sever, tri plakete in 15 zlatih znakov, medtem ko je Zveza PVD Sever prejela ob tej priložnosti častni znak Združenja slovenskih častnikov. V njegovem imenu ga je dr. Tomažu Času izročil predsednik ZSČ generalmajor dr. Alojz Šteiner. Uradni del programa, po katerem je sledila pogostitev in druženje udeležencev, je povezovala Jasmina Spahalić, v spremljajočem kulturnem programu pa so nastopili Rajhenburški oktet, družinska glasbena zasedba Anja, Klara in Leon Drstvenšek iz Dolenjega Leskovca in Policijski orkester s solistom Matjažem Mrakom.

B. M.
« Nazaj na seznam
»

ne spreglejte