V občini Brežice ustanovljen varnostni sosvet in sprejeta nova strategija turizma

Na 8. seji Občinskega sveta Občine Brežice, ki je potekala 11. aprila, so svetnice in svetniki obravnavali in sprejeli kar nekaj pomembnih sklepov, katerih vsebino navajamo v nadaljevanju. Izpostaviti velja ustanovitev varnostnega sosveta, sprejem zaključnega računa lanskega proračuna, omogočenje širitve dobovske obrtne cone in obnove doma kulture, sprejem strategije turizma ter nekaj kadrovskih zadev.

Ustanovili varnostni sosvet v občini Brežice

Po besedah uvodničarke, direktorice občinske uprave Patricie Čular, je že v preteklosti s strani Policijske postaje Brežice prihajalo do predlogov, da se vzpostavi varnostni sosvet, katerega namen je varnostno sodelovanje med Občino Brežice in PP Brežice, s ciljem izboljšanja splošne varnosti ljudi in premoženja na območju občine Brežice. Kot je dodala, v preteklosti mogoče niso zaznavali takšne potrebe, ker so posamezne izzive reševali sproti, zdaj pa se zdi, da je varnostnih izzivov vedno več, zato je smiselno vse tiste, katerih področje dela se dotika vprašanja varnosti občank in občanov ter premoženja, povezati v nek skupen organ ter z začrtanimi srečanji nasloviti aktualne izzive. To prakso imajo tudi že nekatere ostale občine. Število članov varnostnega sosveta je 12, sestavljajo ga: župan, načelnik PP Brežice, direktor/ica občinske uprave, trije svetniki iz treh največjih svetniških skupin občinskega sveta, vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva, predsednik Komisije za spremljanje položaja romske skupnosti v občini Brežice, predstavnik CSD Posavje, predstavnik ravnateljev osnovnih šol, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine ter poveljnik Štaba Civilne zaščite. Mandat članov je vezan na štiriletni mandat občinskega sveta. Neodvisni svetnik Bogdan Palovšnik, ki pozdravlja idejo o ustanovitvi varnostnega sosveta, je ob tem pozval tri največje svetniške skupine (Gibanje Svoboda, SDS ter Korak naprej in Sonce), da čim prej sporočijo svoje predloge, da varnostni sosvet začne tudi čim prej delovati.

Sprejeli zaključni račun proračuna 2023

Kot je pri obravnavi in kasneje sprejemu zaključnega računa proračuna Občine Brežice za leto 2023 navedel vodja oddelka za finance in računovodstvo mag. Aleksander Denžič, je bila realizacija prihodkov v lanskem proračunu 95 % oz. dobrih 36 milijonov evrov, odhodkov pa 87 % oz. približno 36,6 milijona evrov. Presežek odhodkov in izdatkov nad prihodki in prejemki po zaključnem računu proračuna za leto 2023 je dobrih 752 tisoč evrov. Sredstva na računih na dan 31. 12. 2023 znašajo 2.656.078,62 evra in se bodo porabila v skladu s sprejetim planom proračuna občine za leto 2024.

Omogočena širitev OC Dobova

Sprejet je bil tudi odlok o OPPN za širitev Obrtne cone Dobova. Območje OPPN zajema širitev obrtne cone zahodno od obstoječe cone v velikosti 9,7 ha in širitev vzhodno od obstoječe cone v velikosti 2,2 ha, v to območje so vključili tudi območje naravne vrednote Negot. Občinski svet je leta 2021 sprejel spremembe in dopolnitve OPN občine Brežice, s katerimi se je cona razširila za dodatnih 8,3 ha. Kot je navedla vodja oddelka za prostor mag. Urška Klenovšek, je komunalno opremljanje obrtne cone ocenjeno na približno 2,9 milijona evrov, za kar so zagotovljena sredstva v občinskih proračunih 2024 in 2025. Vsebino je predstavila izdelovalka OPPN Nuša Rožman iz podjetja Savaprojekt Krško. Omenila je, da območje zajema 16 gradbenih parcel (15 za obrtno-poslovne dejavnosti in ena za mirujoči promet) v zahodni razširitvi ter šest gradbenih parcel za obrtno-poslovne dejavnosti z novo povezovalno cesto v vzhodni razširitvi, pri čemer se na tej strani postavi tudi zeleni pas oz. bariera, ki je protihrupna, ker se tukaj nahaja stanovanjska gradnja. Parcele v zahodnem delu so velikosti med 3000 in 7000 m2. Z OPPN se dopušča gradnja nestanovanjskih poslovno-obrtnih objektov (npr. industrijske, skladiščne, trgovske, poslovne dejavnosti) ter gradbeno-inženirskih objektov, ki so potrebni za delovanje obrtne cone.

Na strehe javnih objektov bodo namontirali sončne elektrarne

Projekt sončne elektrarne na javnih objektih, ki so ga svetniki potrdili, zajema postavitev 27 sončnih elektrarn na strehah 20 objektov, ki so v lasti Občine Brežice, in sicer v vrednosti nekaj več kot 2,5 milijona evrov, je povedala vodja oddelka za investicije, občinsko premoženje in javna naročila Suzana Ogorevc. Ti objekti oz. stavbe so: MC Brežice, Kulturni dom Dobova, POŠ Kapele, nogometni stadion Brežice, OŠ Artiče, ZP Bizeljsko, OŠ Velika Dolina, OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova, Dom krajanov Velike Malence, čistilna naprava Brežice, Občina Brežice, ZD Brežice, OŠ Brežice, Vrtec Mavrica, OŠ Cerklje ob Krki, Dom kulture Brežice, Knjižnica Brežice, OŠ Bizeljsko, OŠ Maksa Pleteršnika Pišece in Športna dvorana Brežice. V sklopu investicije bo v samooskrbno skupnost povezanih tudi več objektov in infrastrukturnih naprav, na katerih ne bodo zgrajene sončne elektrarne in so v lasti občine. Gre za objekte: Občina Brežice, Mestna hiša Brežice, GŠ Brežice, VGC Posavje – Brežice, atletska dvorana »Balon« Brežice, Športna dvorana Dobova, Lekarna Brežice, OŠ Globoko, Vrtec Najdihojca Dobova ter za infrastrukturne objekte: vodovod Trebež, vodohran Velika Dolina, ČN Obrežje in ČN Globoko. Glavni namen projekta je večja samooskrba z električno energijo in znižanje njenih stroškov. Prisotna sta bila tudi izdelovalca dokumentov Rok Rebernik (podjetje ESPRI d.o.o.) in pravni svetovalec Anže Kunovar. Občina se bo v ta namen prijavila na javni razpis Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, v okviru katerega je možno pridobiti nepovratna sredstva iz evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost. Med načrtovanimi 27 sončnimi elektrarnami jih je 11 za individualno in 16 za skupnostno samooskrbo. Skupna nazivna moč vseh elektrarn znaša 2491 kW. Občina jih namerava postaviti v javno-zasebnem partnerstvu z družbo HESS d.o.o. Svetnika Boštjana Gregoriča (Korak naprej in Sonce) je pri tej točki zanimalo, katere so bile še druge stavbe, ki so izpadle s končnega seznama, saj je predlagal, da bi se sončna elektrarna postavila tudi na dom krajanov v Mrzlavi vasi, a ga ni na seznamu. Ogorevc mu je odgovorila, da so med ostalimi izpadli tudi domovi krajanov na Sromljah, Veliki Dolini in Pečicah, saj so pri vsakem našli nek razlog, ki ne ustreza pogojem za sončno elektrarno.

Sprejeta Strategija turizma občine Brežice do leta 2030

Po navedbah vodje oddelka za družbene dejavnosti, gospodarstvo, kmetijstvo in razvoj Matejke Gerjevič so v novo Strategijo turizma v občini Brežice v obdobju 2023–2030 vključili tudi akcijski načrt, ki sledi strategiji in aktivnosti opredeljuje na področju šestih prioritet: prostor in infrastruktura – ambient; gradnja kakovosti in spodbujanje inovativnosti; zasnova produktov, promocija in trženje; znanje in usposobljenost, ki zagotavljata trajnostni razvoj; upravljanje, vodenje in organiziranje destinacije ter povezovanje ponudbe; odpornost turizma (občine). Celoten strateški dokument ocenjujejo na slabih 5 milijonov evrov, kar na letni ravni predstavlja približno enako vrednost, kot je vrednost turistične takse v občini, ki se približuje milijonu evrov na leto. Nekaj podrobnosti je povedal še Nejc Pozvek z brežiške Fakultete za turizem, kjer so izdelali strategijo turizma. Po prvi obravnavi tega dokumenta na lanski oktobrski seji so v okviru javne razprave prejeli še nekaj pobud in dopolnitev občanov ter se posvetovali z nekaterimi svetniki, ki so takrat razpravljali. Strategijo so tako dopolnili še z nekaterimi ukrepi oz. korekcijami. Za svetnika Alojza Škrabla (SDS) je strategija dobra popotnica za nadaljnji razvoj turizma, pogreša pa kratko evalvacijo prejšnje strategije. Mojca Florjanič (Gibanje Svoboda) je opozorila, da se projekt »Posavje polno priložnosti – 3P«, ki je omenjen v eni od podanih pripomb RRA Posavje na strategijo, še ne izvaja. Martino Zlobko (Korak naprej in Sonce) je zanimalo, ali se bo v izvajanje strategije vlagal samo ta milijon evrov, ki pride od turistične takse, ali bo zraven tudi še vložek občine. Župan Ivan Molan je odvrnil, da občina vlaga v turizem vsaj trikrat toliko, kot je vrednost turistične takse.

Občina bo še naprej finančno pomagala Fakulteti za turizem

Sprejeti sklep o financiranju Fakultete za turizem v Brežicah za leti 2024 in 2025 pomeni, da bo Občina Brežice tudi v letošnjem in naslednjem letu tako kot do zdaj po Pogodbi o donaciji in zagotavljanju namenskih finančnih sredstev za delovanje fakultete zagotavljala finančna sredstva za ustrezne prostore in opremo za delovanje fakultete ter izvajanje študijskih in raziskovalnih prostorov na drugi lokaciji, kot je uprava fakultete, vse do zagotovitve drugih ustreznih prostorov in opreme, ki bodo predani fakulteti v upravljanje. V odloku o proračunu Občine Brežice za leti 2024 in 2025 so za posamezno leto zagotovljena finančna sredstva v višini 50 tisoč evrov. Fakulteta za turizem, ki ima vpisanih 166 rednih študentov, zaradi prostorske stiske najema tudi prostore Gimnazije Brežice in MC Brežice, kjer oddelajo več kot 4000 ur. Svetnica Florjanič je v razpravi izpostavila željo po aktivnejši vlogi fakultete v lokalnem okolju v smislu pomoči pri zaposlovanju, tako študentov kot delodajalcev, ki se še posebej na področju turizma soočajo z deficitom tovrstnega kadra in so primorani iskati delovno silo iz tujine, ter željo po izvajanju aktivnih projektov fakultete v lokalnem okolju na področju turizma. Gregorič je vprašal, kaj lahko naredi občina, da se najde nek objekt, kjer bi lahko fakulteta imela svoje stalne prostore in ji ne bi bilo več treba le-teh najemati. Na seji je bila tudi dekanica fakultete izr. prof. dr. Marjetka Rangus, ki je navedla nekaj najaktualnejših projektov in aktivnosti fakultete, ki jih izvajajo tudi v sodelovanju z lokalnim okoljem.

Dom kulture Brežice pred obnovo

S potrjenima Dokumentom identifikacije investicijskega projekta (DIIP) in investicijskim programom »Prizidava vhoda in obnova dvorane Doma kulture Brežice« so svetniki prižgali zeleno luč za začetek obnove brežiškega hrama kulture. Kot je pojasnila vodja oddelka Ogorevc, je prostor avle Doma kulture premajhne kvadrature za obisk in zadrževanje večjega števila ljudi, dostop do vhodnega podesta oz. vhoda (stopnice) pa ni prilagojen potrebam funkcionalno oviranih oseb. Z novim dostopom bo to omogočeno, prav tako bo s prizidavo omogočen sprejem večjega števila obiskovalcev. V zadnjih 20 letih so se v dvorani izvajala le manjša investicijsko-vzdrževalna dela, ni pa bila narejena celovita obnova. Tako je zdaj ozvočenje zastarelo, razsvetljava preslaba, oder premajhen, prav tako je slaba interakcija med izvajalci in poslušalci, vse to pa negativno vpliva na izvedbo različnih kulturnih dogodkov. S predvidenimi deli se bo doseglo tehnične, funkcionalne in oblikovne izboljšave obstoječe dvorane, med drugim bodo zamenjali tudi stole, ki jih bo po obnovi nekaj manj (trenutno jih je okoli 330, potem pa bosta 302). Investicijo, ki je ovrednotena na 1,6 milijona evrov, bo občina financirala z lastnimi sredstvi. Načrtujejo, da bodo imeli konec maja ali začetek junija izbranega izvajalca del, dela bodo potekala od konca junija do predvidoma konca leta, tako da bi lahko v začetku leta 2025 objekt znova predali v uporabo.

Polnjenje električnih vozil bo zaračunano

Občina je v zadnjih letih vzpostavila mrežo 15 polnilnic za električna vozila na različnih lokacijah po občini. V maju 2019 je z lastniki lokacij polnilnih postaj podpisala pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij z veljavnostjo pet let od sklenitve pogodbe, v tem času so bile polnilnice na voljo brezplačno. Kot je pri točki o spremembah odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Brežice povedala vodja oddelka Gerjevič, bo občina bo zaključku pogodbe za polnilnice, ki so na javnih parkirnih površinah, začela zaračunavati polnjenje e-vozil. Svetnik Aleksander Gajski (SDS) je pri tem vložil amandma, ki dopolnjuje 3. odstavek 17.c člena odloka, s katerim se nedvoumno določi, koliko časa je lahko parkirano oz. se polni vozilo (največ 180 minut) in da se le-to lahko ponovno prične polniti šele v roku 24 ur. Kot je omenila Gerjevič, se dogaja, da nekateri pustijo svoja vozila na mestih, kjer so polnilnice, parkirana dlje časa, ker se v tem primeru parkirnina ne plača. Gajskega je v razpravi zanimalo, ali bi bilo možno imeti nadzor nad parkiranimi avtomobili tudi preko aplikacije EasyPark, in Gerjevič je pritrdila.

Soglašali z zadolževanjem Lekarne Brežice

Gerjevič je še omenila, da je Lekarna Brežice podala vlogo za izdajo soglasja k najemu posojila, in sicer za namen financiranja notranje in računalniške opreme, vključno z robotiziranim skladiščem zdravil v novi Lekarni Brežice, za kar ima že podpisani pogodbi z izvajalci. Svet zavoda lekarne je sprejel sklep o najemu morebitno potrebnega kredita do višine 500 tisoč evrov. Občina Brežice bo s sprejetim sklepom Lekarni Brežice, katere ustanoviteljica je, v letu 2024 omogočila zadolževanje največ do višine 500 tisoč evrov z ročnostjo do pet let. Za servisiranje dolga imajo zagotovljena sredstva iz neproračunskih virov, tj. presežkov prihodkov nad odhodki iz tržne dejavnosti v prihodnjih letih. Omenjeno je bilo, da ima lekarna zadnja tri leta povprečni presežek prihodkov iz naslova tržnih dejavnosti v višini 200 tisoč evrov. Občinski svet je podal zgolj soglasje k zadolžitvi, ni pa garant ali porok Lekarni Brežice.

’Zelena luč’ za nov mandat ravnateljice Vrtca Mavrica ter kandidate za ravnatelja/ravnateljico OŠ Bizeljsko in GŠ Brežice

Občinski svet je dal pozitivno mnenje kandidatki za ravnateljico Vrtca Mavrica Brežice dr. Silviji Komočar za naslednje petletno mandatno obdobje. Slednja, ki se je edina prijavila na razpis, brežiški vrtec uspešno in strokovno vodi že deset let, v svoji predstavitvi vizije vodenja vrtca pred Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KVIAZ) pa je izpostavila zadovoljne, spoštovane in sodelujoče predšolske otroke, deležnike, ki sooblikujejo predšolsko vzgojo, ter zagotavljanje visokih standardov predšolske vzgoje. Prepričana je, da je kakovost Vrtca Mavrica na zavidljivi ravni, za kar se tudi sama ves čas zavzema. »V novem mandatu si želim skupaj s svojimi sodelavci še naprej graditi na kakovosti predšolske vzgoje, skozi tesno partnerstvo s starši, sodelovanje z lokalno skupnostjo ter aktivno vlogo pri oblikovanju predšolske vzgoje in izobraževanja, saj tudi kot predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije in članica Strokovnega sveta RS za vzgojo in izobraževanje aktivno sodelujem pri spremembah državne politike in volje za predšolsko vzgojo. Zavedam se, da lahko le z roko v roki,s starši in ob podpori lokalne skupnosti še naprej soustvarjamo pogoje, v katerih se bodo predšolski otroci lahko optimalno razvijali in dosegali svoj polni potencial,« je poudarila Komočar.

Pozitivno mnenje svetnikov sta dobila tudi kandidata za ravnatelja OŠ Bizeljsko Aljaž Božič in Dragana Radjen ter kandidatki za ravnateljico Glasbene šole Brežice Anita Veršec in Tinka Vukič. Glavno besedo pri izboru ravnateljev imata sicer sveta zavodov OŠ Bizeljsko in GŠ Brežice.

Molan: V zadnjem času se ukvarjamo predvsem z migrantsko in romsko problematiko

V svojem poročilu na začetku seje je župan Molan med drugim navedel, da se zadnje čase ukvarjajo predvsem z migrantsko in romsko problematiko, na to temo so se sestali tudi z ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem tako v Ljubljani kot Brežicah. »Kar se tiče romske problematike, smo se pogovarjali o nedavnem primeru v Dobovi, kjer je Rom zabodel našega občana, in se dotaknili problematike na Veliki Dolini, v zvezi s tem smo se tudi sestali s šolo, starši in socialno službo,« je pojasnil župan, ki je še omenil, da se je prvič sešel svet za varstvo uporabnikov, da je občina sprožila upravni spor zoper sklep Vlade RS o azilnem domu na Obrežju ter da se izvajajo projekti, kot so vodovod Pečice - Križe, gradnja prizidka ZD Brežice, naslednje faze atletskega stadiona, mrliška vežica na Orešju na Bizeljskem, ureditev javnih sanitarij, obnova ceste na Čatežu in v Globokem ter Cvetne ulice v Dobovi, dokončana je razgledna ploščad na Šentvidu, objavljen pa je tudi razpis za kanalizacijo Krška vas, kjer se izbira izvajalec.

R. R.

#povezujemoposavje