Časopis za pokrajino Posavje
21.07.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

V podonavskem projektu iščejo rešitve za poplavno varnost Kostanjevice na Krki

Objavljeno: Petek, 08.02.2019    Rubrika: NOVICE Redakcija
kostanjevica-danube floodplain (4)

Župan Ladko Petretič in direktor Direkcije za vode Tomaž Prohinar

Direkcija Republike Slovenije za vode je v četrtek, 7. februarja, v Kostanjevici na Krki izvedla predstavitev projekta Danube Floodplan, Zmanjševanje poplavne ogroženosti z obnovo naravnih poplavnih območij vzdolž Donave in pritokov. V okviru projekta je kot pilotno območje obravnavano območje Kostanjevice na Krki z okolico.

Kot je na novinarski konferenci v okviru predstavitve povedal direktor Direkcije RS za vode Tomaž Prohinar, gre za Interreg projekt, pri katerem Direkcija za vode eden od 22 partnerjev iz desetih držav Podonavja. »Vanj smo pristopili z namenom, da pridobimo nova znanja in izboljšamo poznavanje področja ohranjanja in obnavljanja naravnih razlivnih površin, predvsem v kombinaciji z obvladovanjem poplavnih tveganj,« je dejal.
kostanjevica-danube floodplain (5)

Naplavine pod kostanjeviškim mostom, ki jih v veliki meri pripisujejo delovanju bobra.

V okviru projekta je kot eno izmed pilotnih območij izbrano območje Kostanjevice na Krki z okolico oz. naravnimi razlivnimi površinami v Krakovskem gozdu in na Šentjernejskem polju. V projektu želijo priti do idejnih rešitve, kako urediti obstoječe naravne poplavne površine ter zagotoviti razlivanje viška voda nanje in njihovo nadzorovano vrnitev v vodotoke.
 
UKREPI MORAJO BITI USKLAJENI
 
Ker problematika zajema širok spekter področij in z vsebino trčijo ob številne druge dejavnike, od prebivalstva na tem območju do raznih poslovnih dejavnosti, morajo biti načrtovani ukrepi usklajeni z vsemi deležniki. »Namen današnje predstavitve je čim boljše povezovanje in sodelovanje z deležniki, ki živijo ali delujejo na območju Kostanjevice na Krki,« je povedal Prohinar, ki je vpetost lokalne skupnosti ocenil kot izredno pomembno in celo ključno.
kostanjevica-danube floodplain (9)

Udeleženci delovnega posveta

Na delovnem srečanju, ki ga je gostila Direkcija, so se tako zbrali predstavniki Občine Kostanjevica na Krki, Zavoda RS za varstvo narave, Uprave RS za zaščito in reševanje, Zavoda za ribištvo Slovenije, Krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije, Regionalne razvojne agencije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in nekateri drugi zainteresirani deležniki. Sogovorniki so se strinjali, da je projekt v tem okolju zelo dobrodošel, za njegov uspeh pa je ključno iskanje takih rešitev, ki bodo upoštevale tako deževna, kot tudi sušna obdobja ter bogato biotsko raznovrstnost tega področja. Ugotovili so, da je ogroženost v Kostanjevici pereč problem, da je vključitev lokalne skupnosti ključnega problema za uspešno realizacijo projekta in da je tudi varovanje naravnih poplavnih območij pomembno za zmanjševanje poplavne ogroženosti. Po Prohinarjevih besedah bo treba uskladiti včasih tudi nasprotujoče si interese deležnikov, predvsem pa najti ustrezne rešitve za lokalno prebivalstvo ob upoštevanju naravovarstvenih in drugih omejitev. »Vodi je treba dati prostor,« je strnil.
 
VODO SPELJATI V KRAKOVSKI GOZD
 
»Vesel in presenečen sem, da se je Direkcija za vode odločila,  da izbere našo lokacijo za piloten primer iskanja rešitev za zmanjševanje poplavne ogroženosti. Še bolj pa sem vesel, da je sprejeto dejstvo, ki ga poudarjam že leta – da je treba vodo odpeljati v razlivne površine v Krakovskem gozdu,« je povedal župan občine Kostanjevica na Krki Ladko Petretič. Poudaril, je da je sodelovanje občine z direkcijo odlično in da so v tem času uredili veliko stvari, denimo očistili strugo Krke v okolici kostanjeviškega otoka, vendar je treba z delom nadaljevati. Izrazil je skrb zaradi gradnje protipoplavnih zidov v Krški vasi, ki naj bi po njegovem nekaterih poslabšali stanje gorvodno, tudi v Kostanjevici na Krki (Prohinar je to bojazen sicer zavrnil.) Sam redno spremlja stanje reke Krke ob naraslih vodah in opaža, da je na njihovem območju v rečni strugi »zamašek«, ki ga je treba očistiti. Opozoril je tudi na škodo, ki jo s podiranjem drevja na bregovih Krke delajo bobri, to pa se potem nabira pod kostanjeviškimi mostovi, predvsem južnim. »Treba bo ukrepati, sicer bo rastlinje ob reki Krki izginilo, kar bo ogrozilo njene brežine,« je dejal. Gostom je predstavil tudi težavo zaradi dviga ceste v Koprivniku, kar ovira pretok vode v naravno depresijo v Krakovskem gozdu. Za te težave si želi čim prejšnjih rešitev, da jih ne bo prej zadela še kakšna poplava.
 
REŠITVE NASLEDNJE LETO, NATO IZVEDBA
 
Vrednost celotnega projekta Danube Floodplain je okvirno 3,7 mio evrov (85% ESRR in 15% lastna udeležba), pri čemer bo Direkcija RS za vode prispevala 279 tisoč evrov. Projekt se izvaja v sodelovanju z Mednarodno komisijo za zaščito reke Donave (ICPDR), začel se je 1. junija 2018, končal pa se bo predvidoma konec novembra 2020. »Računamo, da bomo imeli do sredine prihodnjega leta preučene različne možnosti izrabe razlivnih površin in potrebnih ukrepov za to, da bo na osnovi tega izbrana najprimernejša rešitev. Kakšna bo ta rešitev, zdaj še ne moremo napovedati,« je še povedal Prohinar, jo pa bodo nato uvrstili med načrtovane projekte in realizirali.
 
Udeleženci predstavitve projekta so si danes tudi ogledali pilotno območje, sledila pa je delavnica na temo ekosistemskih storitev v izvedbi Marion Gelhaus z Aueninstituta iz Neuburga (Nemčija).

P. P.
 
« Nazaj na seznam