Časopis za pokrajino Posavje
27.01.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Vloga logopeda ni le odpravljanje ’lepotnih napak’ v govoru

Objavljeno: Nedelja, 10.01.2021    Rubrika: NOVICE Redakcija
Logopedija, otroci (2)

Večina otrok nima govornih težav, a tisti, ki jih imajo, potrebujejo čim hitrejšo obravnavo pri logopedu, kar pa je lahko zaradi pomanjkanja kadra težava (foto: S. R.).

Govor ima v našem vsakdanu pomembno vlogo in tega se najbolj zavedajo tisti, ki se soočajo z govornimi težavami pri otroku ali odrasli osebi. Pri odpravljanju težav v govoru pomagajo logopedi, vendar tako vzgojno-izobraževalne ustanove kot zdravstveni domovi in ne nazadnje starši že dlje časa opozarjajo na pomanjkanje logopedov ter neustrezno sistemsko ureditev.

Glasovi se pri otrocih postopoma razvijajo in pri petih letih bi jih morali brez popačenja pravilno izgovarjati, poudarjajo logopedi, a pri nekaterih otrocih se že v predšolski dobi pojavijo govorno-jezikovne težave. Prvo oceno o tem, kakšen je govorni napredek otroka in o nujnosti logopedske obravnave poda pediater na sistematskem pregledu pri treh letih, vendar je večina otrok s težavami v govoru napotena k logopedu pri petih letih, ko so govorne težave že precej očitne. Težave v govoru se pojavljajo tudi pri šoloobveznih otrocih in šole že dalj časa opozarjajo na pomanjkanje strokovnega kadra – logopedov. Ti se poleg težav na področju govora in jezika ukvarjajo tudi s težavami na področju komunikacije, ki predstavlja širši pojem in zajema tudi nebesedne oblike prenosa misli, želja in potreb posameznika, zato bi bilo potrebno pristopiti k reševanju težave celostno in sistemsko, saj težave mnogokrat prerasejo v motnje, ki jih je z višjo starostjo otrok veliko težje odpravljati.
 
         Čakalna doba za sprejem otroka v prvo obravnavo je štiri mesece,
         a ponekod je ta doba tudi eno leto.

»Zaradi splošnega pomanjkanja logopedskega kadra v Sloveniji in ker OŠ dr. Mihajla Rostoharja ne more več zagotavljati logopedov, ki so v preteklosti opravljali logopedske obravnave za vse učence v občini Krško in Kostanjevica na Krki, je dostop do logopeda za starše trenutno skoraj nemogoč, če otrok nima odločbe Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami,« pravi ravnateljica OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki Melita Skušek, ki se zavzema za to, da bi starši imeli možnost dostopa do logopedske obravnave izven tega, kar ponuja zdravstveni sistem in kar omogoča šolski sistem otrokom s težkimi dodatnimi motnjami. »Včasih gre samo za nekaj obravnav, pa se govor otroka zelo izboljša. V občinskem proračunu bi za dve uri tedensko potrebovali nekaj več kot štiri tisoč evrov (v proračunu za leto 2021 so ta znesek na njen predlog zagotovili, op. p.). S tem bi dejansko pokrili najnujnejše potrebe, staršem bi omogočili prvo obravnavo, ki bi se lahko potem odločali tudi za samoplačniške dodatne ure. Pridobili smo tudi izkušeno logopedinjo iz Zavoda za gluhe in naglušne iz Ljubljane, ki je pripravljena to opravljati za otroke naše občine,« vidi Skuškova eno izmed možnosti izboljšanja stanja na področju pravočasne pomoči otrokom z govornimi težavami, ki jih je tako kot v preostalih slovenskih krajih tudi v Posavju vedno več.

POMOČ LOGOPEDA BI POTREBOVALO TRI- DO ŠTIRIKRAT VEČ OTROK

logopedija-igra (1)

Pripomočki pri obravnavi otrok z govornimi in jezikovnimi motnjami (foto: P. P.)

Na OŠ dr. Mihajla Rostoharja v Krškem, ki jo obiskujejo učenke in učenci s posebnimi potrebami, imajo zaposleno logopedinjo – surdopedagoginjo, ki izvaja obravnave za učenke in učence šole, deloma pa nudi tudi pomoč otrokom in učencem z govorno-jezikovnimi motnjami v vrtcih in šolah krške občine. To pomeni, da v okviru mobilne službe obravnava med 10 in 12 predšolskih otrok ter učencev, kar pa je veliko manj, kot je potreb. »Teh je vsaj tri- do štirikrat več,« pojasnjuje ravnateljica krške šole s prilagojenim programom dr. Barbara Smolej Fritz. »Na naši šoli dobijo pomoč logopeda vsi učenci, ki to pomoč potrebujejo, tako v prilagojenem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom kot v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. Pomoč je usmerjena na razvijanje motorike govoril, izboljšanje izgovorjave, širjenje besedišča, fonološkega zavedanja in opismenjevalnih spretnosti. Pri učencih, ki ne razvijejo ali slabo razvijejo govorno komunikacijo, pa se pomoč usmerja na razvoj ter vzpostavitev podporne in nadomestne komunikacijo. Veliko pozornosti posvečamo timskemu sodelovanju, saj lahko učitelji v razredu še dodatno podprejo otrokov razvoj komunikacije in govora. Za učence naše šole lahko rečem, da je z vidika logopedskih obravnav dobro poskrbljeno,« nadaljuje in dodaja, da pomanjkanje logopedskega kadra ni edina težava. »Zagata se pojavlja tudi glede sistemske umeščenosti logopeda. V katalogu delovnih mest ga najdemo na področju zdravstva. Na področju vzgoje in izobraževanja se lahko zaposli le kot mobilni pedagog, ki izvaja dodatno strokovno pomoč otrokom in učencem. Vse ostale možnosti so sistemsko neurejene,« opiše ne dovolj jasno sistemsko ureditev, ki bi odgovorila na vprašanje, kam logoped spada – med delavce šole ali med delavce šolskih dispanzerjev zdravstvenih domov.

NEJASEN POLOŽAJ LOGOPEDA

logopedi copy

Ambulantni prostor z nameščenim steklom za obravnavo otrok z govornimi težavami (T. M.)

»Ta sistemska neurejenost starše otrok spravlja v zadrego. Če ima otrok z odločbo priznano pravico do logopedske obravnave in mu ga šola ali vrtec ne more zagotoviti, se lahko vključi v obravnavo k logopedu v zdravstvenem domu. To pomeni daljšo čakalno doba tako za otroke z govorno motnjo, ki nujno potrebujejo obravnavo, kakor za otroke, ki imajo zgolj neko prehodno govorno motnjo, ki bi se lahko s pravočasno obravnavo pri logopedu rešila,« meni ravnatelj sevniške osnovne šole za otroke s prilagojenim programom Gregor Pirš in nadaljuje, da se mnogi starši zaradi dolgih čakalnih dob v zdravstvu po pomoč zatečejo k zasebnikom, kjer se giba cena obravnave med 45 in 60 evrov za eno uro. »Na naši šoli smo mnenja, da je to nesprejemljivo. Storitev logopeda bi morala biti dostopna vsem brezplačno,« pojasnjuje in doda, da je na osnovnih šolah otrokom z odločbo omogočena logopedska obravnava znotraj mobilnih timov, če le–ta razpolaga z logopedom. Za področje sevniške občine je omenjene time zagotavljala OŠ Ane Gale vse do lanskega 31. avgusta, ko so imeli zaposleno logopedinjo, a po tem datumu se na razpis prostega delovnega mesta (še) ni javil nihče. »Ur za zaposlitev logopeda s polnim delovnim časom imamo dovolj, a doslej se nam na že trikrat objavljen razpis ni prijavil nihče. Za pomoč smo zaprosili tudi Center za sluh in govor Ljubljana, ki trenutno ne more zagotoviti logopeda za vse otroke našega področja, je pa res, da je njihova dejavnost obravnava otrok, ki imajo težave na govornem področju zaradi motnje sluha,« oriše stanje in nadaljuje, da so Zavod za šolstvo Republike Slovenije v lanskem letu zaprosili, da bi ure logopeda izvajal strokovni delavec z ustrezno dokvalifikacijo, a Zavod za šolstvo jim dovoljenja ni dal, zato ur logopeda od decembra 2019 ne morejo izvajati, čeprav imajo alternativni kader oziroma so se zaposleni na šoli pripravljeni dokvalificirati za delo z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami (program izvaja Pedagoška fakulteta Ljubljana). »V zadnjem času Centri za zgodnjo obravnavo otrok s posebnimi potrebami dovoljujejo, da izvajajo to obliko pomoči tudi drugi, ki imajo ustrezna znanja in kompetence, niso pa logopedi, kar vsaj delno blaži problematiko. Otrokom tako nudimo največ, kar jim glede na dano situacijo lahko,« pojasnjuje ravnatelj in izpostavi, da je pri izvajanju logopedske obravnave pomemben tudi diagnostični vidik.

NUJNA JE KAKOVOSTNA MREŽA LOGOPEDSKIH OBRAVNAV

»Če vemo, da ima otrok govorno-jezikovne motnje, je prav, da razumemo tudi njen izvor in vzrok. Cilj je v vsakem primeru, da se motnja odpravi oziroma zmanjša, v slednjem primeru je tudi pomembno, da se posameznik nauči, kako živeti s to motnjo, za učitelja pa je pomembno, da se priuči kako prilagoditi, na primer, ustno ocenjevanje ali pa razlago, da otrok ni zapostavljen oziroma zaradi motnje diskriminiran,« še poudari ravnatelj OŠ Ane Gale Sevnica in dodaja, da je kakovostna mreža logopedskih obravnav zelo pomembna, saj logopedske storitve oziroma obravnave ne potrebujejo samo otroci – lahko jo potrebuje tudi oseba, ki je doživela možgansko kap ali prometno nesrečo s poškodbo glave, a za odrasle po zaključeni zdravstveni obravnavi sistematično sploh ni poskrbljeno! Ob tem izpostavi se epidemijo širjenja koronavirusa in ukrepe za njegovo zajezitev, kar vpliva na sam učni proces in prav tako na odpravljanje težav na govorno-jezikovnem področju: »Ne glede na to, o kakšni obliki strokovne pomoči za otroka govorimo, je pri delu na daljavo največji izziv kontinuum, se pravi neprekinjenost. V prvem valu epidemije se je izkazalo, da je bilo abruptno zapiranje zdravstva, šol velika napaka. Iz tega se je sistem naučil, kako je lahko fleksibilnejši in odzivnejši.«

       Kakovostna mreža logopedskih obravnav je zelo pomembna, saj logopedske storitve oziroma
       obravnave ne potrebujejo samo otroci – lahko jo potrebuje tudi odrasla oseba.

Ravnateljica OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško problem s pomanjkanjem logopedov razširi še na zagotavljanje ustrezne pomoči otrokom, ne samo logopedske, tudi specialno pedagoške in socialno pedagoške, ki je prav tako iz leta v leto večja težava. »V mobilni službi naše šole imamo zaposlenih osem specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, šest socialnih pedagogov, pedagoga in logopeda. Čeprav se morda zdi številka velika, ne uspemo zagotoviti pomoči vsem otrokom v občini. Ustrezna in pravočasna pomoč je ključna pri odpravljanju primanjkljajev in vzpostavljanju strategij, s pomočjo katerih bo otrok lahko kos izzivom, ki ga čakajo na področju šolanja, zaposlovanja in osebnega življenja. Primanjkljaj na določen področju ne sme prevladati nad vsem tistim, kar posameznik zmore in zna. V tem kontekstu bo potreben čimprejšnji premislek, kaj lahko še storimo znotraj obstoječega sistema pomoči otrokom z različnimi težavami, primanjkljaji in kaj je potrebno nujno spremeniti,« zaključi dr. Barbara Smolej Fritz. Njene misli lepo dopolni še Gregor Pirš: »Znanje, ki ga imajo logopedi v Sloveniji je eno najboljših – če verjamete ali ne, a balkanske države so na področju specialno–pedagoških znanj v samem vrhu, vendar je potrebno na tem področju narediti veliko – začenši z reformo izvajanja dodatne strokovne pomoči. Do takrat bomo delali po naših najboljših močeh, z znanji in kompetencami, ki jih imamo v dobro otroka in staršem v pomoč. Zakaj? Zato, da bo vsak otrok, ki potrebuje našo pomoč, bil sprejet takšen, kot je – in srečen, kot zna biti.«

POGLED LOGOPEDINJE

Dipl. prof. logopedije in surdopedagogike Tina Miklič izvaja logopedske obravnave v okviru Razvojne ambulante s pridruženim Centrom za zgodnjo obravnavo otrok s sedežem v ZD Krško, kjer spremlja le predšolske otroke, ki so vodeni v Razvojni ambulanti in imajo zmerne, težje ali težke govorno-jezikovne primanjkljaje. »Logopeda, ki bi opravljal sistematiko in preventivne logopedske preglede ter obravnave lažjih govorno-jezikovnih primanjkljajev, na primer težave z izgovorjavo določenih glasov, v ZD Krško trenutno nimamo,« pojasni in nadaljuje, da se pogosto srečuje s starši, ki pričakujejo, da bodo otrokove govorne težave odpravljene samo v okviru obravnav. »Moram povedati, da so pomemben del obravnav tudi starši s svojim govorno-jezikovnim zgledom in doslednim izvajanjem vaj v domačem okolju,« poudari. Podatka, koliko je otrok z govorno-jezikovnimi težavami v Posavju, nima, vendar omeni, da potrebuje skoraj vsak drugi otrok, ki je s strani lečečega pediatra napoten v Razvojno ambulanto, logopedsko obravnavo. Najpogostejše govorno-jezikovne težave so seveda težave z izgovorjavo določenih glasov – šumnikov, sičnikov in glasu ’r’. Pri svojem delu v okviru Razvojne ambulante opaža pogostost nevroloških težav, ki privedejo do odsotnosti funkcije govora, vedno več govornih težav pa se pojavlja tudi kot posledice motenj avtističnega spektra.

     Vloga logopeda ni le odpravljanje ’lepotnih napak’ v govoru, ampak vzpostavljanje pravilnih vzorcev pri   
     vitalnih funkcijah, vzpostavljanje komunikacije, jezika in šele na koncu govora kot primarne funkcije za
     izražanje lastnih misli, želja, čustev.

Logopedija, otroci (3)

Zdravi otroci so srečni otroci (foto: S. R.)

»Za zmanjševanje števila otrok z govorno-jezikovnimi težavami bi bilo v prvi vrsti treba zagotoviti dovolj logopedov – torej, že na samem študijskem programu logopedije in surdopedagogike zagotoviti več razpisanih mest. Potrebna je tudi sistematizacija delovnih mest tako v zdravstvu kot v šolstvu. Nujna bi bila uvedba sistematskih logopedskih pregledov pri treh letih in ne šele pri petih, kot je sedanja praksa. Menim, da se k ustreznemu govorno-jezikovnemu razvoju največ doprinese v predšolskem obdobju, zato bi bilo bolj smiselno, da bi vsak vrtec, ne toliko šola, zagotovil delovno mesto logopeda. Dober primer je Vrtec Mavrica v Brežicah, kjer imajo sistematizirano delovno mesto logopeda, v krški občini pa logopedske obravnave v vrtcih pokrivajo logopedinje v okviru nudenja dodatne strokovne pomoči. Vloga logopeda ni le, kot sama rada pravim, odpravljanje ’lepotnih napak’ v govoru, ampak vzpostavljanje pravilnih vzorcev pri vitalnih funkcijah, vzpostavljanje komunikacije, jezika in šele na koncu govora kot primarne funkcije za izražanje lastnih misli, želja, čustev,« opozori na sistemske spremembe, ki bi bile potrebne, da bi se pričelo zmanjševati število otrok z govornimi in jezikovnimi težavami. »Temu bi dodala še izvajanje dodatnih izobraževanj s strani logopedov za starše – logoped bi bil lahko vključen v šolo za starše,« doda in nadaljuje, da je približna čakalna doba za sprejem otroka v prvo obravnavo 4 mesece, a ponekod je ta doba tudi eno leto. »Odraslih pacientov ne obravnavam. Seveda pa se logopedi vključujemo tudi v terapije v domovih za starejše – tudi te populacije ne smemo zaobiti,« teče pogovor, ki ga zaključi s predstavitvijo dela v času epidemije. »Trenutno obravnave potekajo nemoteno z določenimi prilagoditvami, kjer uporabljam tudi telekomunikacijske naprave – sedaj to imenujemo teleterapija. Žal take terapije ne nudijo zadostne podpore otroku, tako da otroke, ki nujno potrebujejo logopedsko obravnavo, po predhodni triaži zdravstvenega stanja, sprejmem v ambulanto, kjer imam nameščeno steklo, da lahko svoje terapije izvajam brez maske. Samo predstavljate si lahko, kako oteženo je delo logopeda, ki mora pri svojem delu uporabljati masko, ki zakriva njegovo delovno orodje – torej usta,« opiše delo v času, ki ni naklonjeno osebnim stikom.

VLOGA STARŠEV

Ob vsem predstavljenem pa ne smemo pozabiti na vlogo staršev. »Nekaj najbolj osnovnega, kar starši lahko delajo z otroki, je to, da se z njimi pogovarjajo in jih vključujejo v komunikacijo ter spodbujajo poslušanje. Otroci namreč razumejo veliko več, kot si mislimo in jezika se učijo iz vsakdanjih situacij. Pri tem je pomembno upoštevati, da svoj jezik prilagodimo njim in ga poenostavimo do te mere, do katere menimo, da bi otrok lahko razumel. Prilagodimo tudi branje zgodb, izberemo take, ki so otroku zanimive in jih v branje vključujemo,« svetujejo logopedi.

Smilja Radi

Članek je bil objavljen v časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 7. januarja 2021.

#povezujemoposavje

 
« Nazaj na seznam