Časopis za pokrajino Posavje
24.09.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Z ministrom Zajcem o Rakovniku, habitatih in protipoplavni zaščiti

Objavljeno: Petek, 06.12.2019    Rubrika: NOVICE Redakcija
Infra-minister Simon Zajc (20)

Sotošek, Zajc in Zorčič ob visokovodnem razbremenilniku za HE Brežice

Danes dopoldne je minister za okolje in prostor Simon Zajc v spremstvu poslanca v Državnem zboru Igorja Zorčiča obiskal javno podjetje Infra d. o. o., kjer so mu predstavili projekte podjetja, vključno z novim projektom sanacije odlagališča Rakovnik v Šmartnem pri Litiji, nato pa si je v Vrbini ogledal visokovodni razbremenilnik za HE Brežice, prehod za vodne organizme na HE Brežice ter protipoplavne in druge ureditve na Velikih Malencah in Krški vasi.

INFRA PREVZELA SANACIJO ODLAGALIŠČA RAKOVNIK
 
Kot je v izjavi za medije ob visokovodnem razbremenilniku v Vrbini povedal minister Zajc, bo sanacija odlagališča Rakovnik, kjer je odlagala odpadke Industrija usnja Vrhnika (IUV), potekala skozi več let, začela pa se je s prečrpavanjem in odvažanjem odpadnih vod, izvaja se monitoring, nato pa sledi priprava načrta za sanacijo, ki je predvidena za leto 2021.
Infra-minister Simon Zajc (21)

Ogled ribje steze pri HE Brežice

Infra je prevzela upravljanje omenjenega odlagališča za 20 let. Direktor mag. Vojko Sotošek je povedal, da bo monitoring končan v naslednjem letu, nato pa bodo naročili projektiranje in predvidoma leta 2021 začeli s sanacijo.
 
NADOMESTNIH HABITATOV V TEM TRENUTKU NI MOŽNO ZGRADITI
 
Glede še neizvedenih ureditev iz DPN za HE Brežice, vključno z nadomestnima habitatoma (NH1 in NH2) v Vrbini, kjer je težava to, da ima na območju predvidene ureditve habitatov družba Kostak koncesijo oz. rudarsko pravico za črpanje gramoza do leta 2023, je bil minister precej splošen: »Vse postopke, ki jih je treba še izpeljati, se bo izpeljalo, ovire, ki vmes nastanejo, pa se tudi sproti rešuje.« Sotošek je kot razlog, da habitati niso dokončani, navedel dejstvo, da so tam, kjer je zemljišče v državni lasti, uredili možnost pretoka vode na koto stoletnih voda, s čimer so zaščiteni Spodnji Stari Grad, Kostakova deponija in jedrska elektrarna. »Kar zadeva ostali del, kjer je podeljena koncesija za črpanje gramoza, pa javno podjetje Infra v tem trenutku ne more izvajati ničesar in to tudi ni obveza Infre, da zgradi NH1 in NH2,« je dodal Sotošek. Ko bo gramoz izčrpan, bo ta prostor po Sotoškovih besedah predstavljal že zgrajen habitat. Predsednik uprave Kostaka Miljenko Muha je sicer nedavno ob seji krškega občinskega sveta, kjer so obravnavali to zadevo, dejal, da so bili pripravljeni odstopiti oz. vrniti koncesijo, vendar podpisa pogodbe, ki je vključevala tudi odškodnino oz. odkupno ceno za območje, predvideno za habitate, ni odobril nadzorni svet Infre. Sotošek ni želel uperiti prsta v Kostak, ugotovil je le, da v tem trenutku habitatov ni možno vzpostaviti.  
 
POPOLNA POPLAVNA VARNOST ŠELE Z MOKRICAMI
 
Kar se tiče nadaljevanja izgradnje protipoplavne zaščite za vasi v spodnjem toku reke Save, je Zajc zagotovil, da postopki sicer tečejo, a okoljevarstvenega soglasja za gradnjo HE Mokrice, ki je bilo na podlagi tožbe Društva za preučevanje rib Slovenije zoper Ministrstvo za okolje in prostor spomladi letos odpravljeno, še ni. »Ne bi si pa zdaj upal napovedati časovnice glede okoljevarstvenega soglasja, bomo videli tekom prihodnjega leta.« Glede možnosti, ki jih ima država v primerih, ko društvo ali civilna iniciativa ustavi projekt državnega pomena, je dejal, da ni predvidenih nobenih posebnih ukrepov in da ne razmišljajo o spremembi zakonodaje na tem področju. Možen scenarij je sicer tudi postopek prevlade javnega interesa, a je minister dejal, da bo v naslednjih mesecih jasno, katero pot bodo ubrali.
 
Sotošek je ponovil, da je protipoplavna ureditev na Velikih Malencah in Krški vasi urejena v skladu s projektno dokumentacijo in potrebnimi soglasji. »Višine nasipov in zidov so zgrajene na koto, ki jo predvideva izgradnja HE Mokrice, sicer bi morale biti vse te ureditve približno 1,4 metra višje. Lahko rečem, da je poplavna ogroženost teh dveh krajev bistveno nižja, kot je bila prej, ne morem pa reči, da so ti kraji varovani 100-odstotno. Ko bodo zgrajene Mokrice, bomo lahko to zatrdili. Če Mokric nikoli ne bo, je treba poplavno varnost vseeno zagotoviti, pa ne le Velikih Malenc in Krške vasi, ampak tudi Mihalovca, Loč in drugih krajev nižje ob toku reke Save. V tem trenutku pa imamo še vedno vse ureditve projektirane na način, kot jih predvideva idejni projekt za HE Mokrice in tudi drugih variantnih rešitev v tem trenutku ni predvidenih.« Sotošek sicer verjame, da Mokrice bodo zgrajene in zatrjuje, da si vsi akterji v tem projektu prizadevajo, da se bo to zgodilo, seveda pa je težko napovedati, kaj se bo še zgodilo v preveč dolgotrajnih postopkih.
 
P. P.
« Nazaj na seznam