Časopis za pokrajino Posavje
27.09.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

»Zaslužimo si lastno pokrajino«

Objavljeno: Nedelja, 09.08.2020    Rubrika: NOVICE Redakcija
pokrajine, vir pokrajine.si

Predlagane teritorialne členitve Slovenije na deset pokrajin s posebnim statusom Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Maribor so zdaj dobile še predlog poimenovanj (vir: pokrajine.si).

V zadnjem času je spet več razprav o pokrajinski razdelitvi Slovenije, olje na ogenj je prilil tudi najnovejši predlog, da bi se pokrajina, kamor bi spadalo Posavje, Zasavsko-posavska, poimenovala Trboveljska, saj je to mesto največje po številu prebivalcev v obeh regijah. Ob tej priložnosti je svoje dileme o pokrajinah razgrnil tudi krški občinski svetnik Aleš Zajc, katerega kritično razmišljanje zaradi aktualnosti tematike povzemamo.

ales zajc - smc (1)

Aleš Zajc

Kot navaja Aleš Zajc, je proces priprave pokrajinske zakonodaje, ki poteka pod okriljem Državnega sveta, v sklepnem delu. Konec julija se je v medijih veliko pisalo in bralo o poimenovanju pokrajin, kar je dvignilo kar nekaj prahu in ponovnega zanimanja javnosti. Za Posavje to pomeni predlog skupne Zasavsko-posavske (Trboveljske) pokrajine, navaja Zajc. V jesenskem času naj bi bil lokalnim skupnostim predstavljen tudi način financiranja pokrajin. Po tej fazi sledi še iskanje soglasij v občinskih svetih. Pred odločanjem o tako pomembni zadevi pa je treba osvetliti nekaj ključnih elementov državne decentralizacije (teritorialne, upravne, politične in fiskalne), ki bodo odločali o funkciji, financiranju in ne nazadnje tudi o velikosti in imenu pokrajin. Teritorij, kot pojem, le nakazuje fizične komponente človekovega prebivališča in je pomemben le v zvezi z naselitvijo ljudi na njem. Teritorij ni bistvenega pomena s stališča širše samoupravne lokalne skupnosti in se mora oblikovati na podlagi meril racionalnosti, po katerih bi se vnaprej presodilo, ali so pokrajine sposobne za opravljanje nalog, ki jih morajo opravljati. Edino teritorialno merilo, ki je bilo do sedaj uporabljeno, je število prebivalcev pokrajine 100.000, kar po njegovem mnenju ne bi smelo biti odločilnega pomena, kot dokaz objavi citat predlagateljev v pojasnilnem gradivu k Predlogom Zakona o pokrajinah in Zakona o ustanovitvi pokrajin: »Pri oblikovanju območij pokrajin, ki so v skladu z ustavo samoupravne lokalne skupnosti, gre s stališča načel lokalne samouprave o teritorialni samoupravnosti za območje, poseljeno s prebivalci, ki imajo skupne interese in potrebe, ki so jih sposobni in jih želijo skupaj uresničevati. Torej so pokrajinska skupnost.«

Zmožnost izvajanja javnih storitev na lokalni ravni

Kot v nadaljevanju piše Zajc, gre pri upravni decentralizaciji predvsem za prenašanje treh temeljnih funkcij: izvrševanja, odločanja in kontrole. Omenjene funkcije je možno prenašati v različnem obsegu in od tega obsega je odvisna tudi stopnja decentralizacije upravnih sistemov. Tako v Zakonu o pokrajinah kakor tudi Zakonu o ustanovitvi pokrajin je preveč posplošeno definirano, katere funkcije in v kakšnem obsegu se bodo prenašale na pokrajine. Predvideva se, da bo vse to kasneje natančneje definirano v zakonih, kar pušča danes preveč odprtih vrat pri določanju območij in pristojnosti pokrajin. Pri politični decentralizaciji je glavno vprašanje, katere sploh so lokalne zadeve in katera merila odločanja se pri prenosu odločanja o lokalnih zadevah uporabljajo. Meril trenutno še ni, verjetno bodo postavljena v sklopu ostalih analiz in zakonov, ki bodo sprejeti do uveljavitve zakonov, seveda potem, ko bodo pokrajine že teritorialno določene. Tudi o tem, kako bodo naprej delovale občine, kakšen bo delež financiranja posameznih občin znotraj pokrajin, če bodo razvojne razlike med občinami znotraj pokrajine prevelike, in še več vprašanj o vlogi občin je nedorečenih, tako Zajc. Vprašanje zmožnosti izvajanja javnih storitev na lokalni ravni je treba podpreti s kakšno temeljito razpravo ali analizo o finančnih sredstvih, ki se bodo namenile lokalnim skupnostim za izvajanje nalog decentralizacije, je odločen Zajc. »Govorimo o fiskalni decentralizaciji, kjer se pojavlja vprašanje 'pravilne vertikalne javnofinančne (davčne) strukture'. Zato je pri oblikovanju te strukture pomembno, da se upoštevajo značilnosti lokalne skupnosti. Financiranje pokrajin do sedaj še ni bilo predstavljeno, ni bilo razprav, niti ne približne ocene potrebnih stroškov za delovanje teritorialno predvidenih pokrajin. V tem trenutku niti približno nimamo vseh potrebnih analiz in ocen stanja ali predlogov zakonov, ki bi lahko vsaj v manjši meri nakazali, ali bodo teritorialno predvidene pokrajine sposobne izvajati naloge, ki jim bodo predpisane v zakonih, ali bodo imele možnost enakomernega razvoja (oziroma kakšne so razlike med stopnjami razvitosti občin, ki jih združujejo v pokrajine) in ali bodo te pokrajine finančno dovolj močne,« je pojasnil in dodal, da je bila pri predstavitvi pokrajinske razdelitve januarja letos na občinskem svetu v Krškem dana obljuba predlagateljev, da bodo izdelali tudi izračune o finančni moči samostojne posavske pokrajine.

Kam Posavje?

Po Zajčevih besedah gre večina protiargumentov za samostojno pokrajino Posavje na račun teritorialne majhnosti in premajhnega števila prebivalcev, ki naj bi bilo po nekih evropskih merilih priporočeno za velikost pokrajin, ob upoštevanju smernice Sveta Evrope o NUTS 3 regijah. Kaj so sploh NUTS regije? Zajc opiše, da gre za potrebo uporabnikov statističnih podatkov v Evropi, da bi imeli harmonizirane in primerljive podatke po vsej Evropski uniji, ter so temelj Evropskega statističnega sistema. »Torej gre delitev po NUTS zgolj za potrebe statistik in nikakor ne za pogoj ali priporočilo za kakršno koli teritorialno, upravno ali politično delitev znotraj posameznih držav v EU. Slovenija je kot celotna država že sedaj razdeljena na 12 statističnih regij, kjer je regija Posavje obravnavana kot samostojna. Tako statistično regionalizacijo je EU sprejela in normalno obravnava. Torej iz stališča NUTS samostojna pokrajina Posavje že sedaj ustreza evropskim pogojem,« poudarja Zajc in nadaljuje: »Ko gledamo majhnost, bi poudaril samo primerjavo, kako smo oblikovali 212 občin in kaj vse se je takrat odvijalo v zvezi s tem (majhnost, preživetje, politični interesi …), pa se je pokazalo, da se večina občin bolj kot ne uspešno razvija.« Treba je poudariti tudi, da se je Posavje po osamosvojitvi izoblikovalo ne samo kot statistična, ampak tudi kot razvojna in gospodarska regija, ki je postala povezovalen element prebivalcev na tem območju. In prav razvojna usmerjenost je bistvena pri oblikovanju pokrajin. Koriščenje EU sredstev je pogojeno z zagotavljanjem lastne finančne udeležbe, ki pa bo lahko okrnjena na račun balansiranja notranje razvitosti na novo formiranih pokrajin, še pravi Zajc.

Posavje bi se zbrisalo z zemljevida

Nad novim predlogom, po katerem bi se Zasavsko-posavska pokrajina imenovala Trboveljska, je Svet regije Posavje s podpisanim trenutnim predsednikom, krškim županom mag. Miranom Stankom, izrazil nestrinjanje. Kot menijo v dokumentu, ki so ga naslovili na Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen in strokovno skupino za pripravo pokrajinske zakonodaje, zemljepisno merilo in kriterij največjega naselja po številu prebivalcev znotraj posamezne regionalne enote ne smeta biti odločilna dejavnika pri poimenovanju pokrajine. »Posavje je gospodarsko in energetsko močna samostojna funkcionalna regija, ki je zajeta v Posavski statistični regiji. Vse krovne znamke Posavja vključujejo v svojem imenu poimenovanje 'Posavje'. Izbris poimenovanja Posavje bi za našo skupnost pomenil izgubo identifikacije, saj ponazarja posavske naravne in kulturne vrednote, ki temeljijo na skupnih dosežkih posavskega prebivalstva in bogati posavski dediščini. Posavje predstavlja s svojo strateško lego in energetskim bazenom (Nuklearna elektrarna Krško, Termoelektrarna Brestanica, hidroelektrarne na spodnji Savi) močan steber slovenskega gospodarstva in nove investicijske priložnosti,« so navedli. Poudarili so tudi pomen turizma za prepoznavnost in razvoj Posavja, kajti »poimenovanje pokrajine, ki ne bi vsebovalo 'Posavja', bi tako predstavljalo velik problem za nadaljnji razvoj in prepoznavnost posavskega turizma z že obstoječimi znamkami ter identifikacijo posavskih turističnih ponudnikov«. Nadalje poudarjajo, da somestje Brežice – Krško – Sevnica predstavlja središče regije in »je s svojim razvojnim potencialom na področju gospodarstva, logistike in turizma nacionalnega pomena, v Trboveljski pokrajini pa bi bilo zabrisano«. Somestje ima po statističnih podatkih tudi veliko več prebivalcev kot Trbovlje, še omenjajo in dodajajo, da mesto Trbovlje in Posavje nista povezana, zaradi slabe notranje prometne povezanosti. Spomnili so tudi, da je Svet regije Posavje lani na redni seji že sprejel določen sklep, s katerim enotno zagovarja samostojno pokrajino Posavje, ki zajema šest občin, vključenih v razvojno in statistično regijo Posavje. Predstavniki Sveta regije menijo, da bi bile Posavju tudi pri priključevanju Zasavski regiji odvzete številne razvojne priložnosti.
Kot so zapisali v zaključku, v skladu z napisanim in upoštevajoč zgodovinska dejstva Posavja ne bi bilo smiselno vključevati v Trboveljsko pokrajino. »Z neustreznim novim poimenovanjem bi se v luči razvoja nove pokrajine Posavje zbrisalo z zemljevida. Prav tako bi se tudi zatrl gospodarski, turistični in kulturni razvoj naše regije,« poudarjajo in predlagajo, da se odločitev o poimenovanju in oblikovanju meja pokrajin prepusti občinam, ki bi bile vključene v posamezno pokrajino, pri čemer Svet regije še vedno zahteva samostojno pokrajino Posavje.

Še nekaj o skupnih interesih Zasavsko-posavske pokrajine

»Z Zasavjem nikoli nismo imeli veliko skupnih točk in interesov. Tudi infrastrukturno nismo dobro povezani. Že pri prehodu iz Posavja v Zasavje bi morali prečkati drugo pokrajino (v tem primeru Savinjsko). Pa vemo, da je infrastruktura eden ključnih elementov. Če gledamo samo eno od nalog iz zakona, gradnja in vzdrževanje pokrajinskih cest (ki bodo sedaj pokrajinske – državne/občinske), kaj bo z zasavsko cesto, s katero se države ukvarjajo že od Marije Terezije, na čigava pleča bo padla … skratka, cel kup odprtih vprašanj, na katera ne vemo odgovorov,« odkrito zapiše. Zajc pogreša tudi kakšno analizo razvitosti regij, ki bi dala odgovore, kaj bi to pomenilo za skupno regijo (kakšno je stanje na področju gospodarstva, zdravstva, sociale, turizma, šolstva ... ) in ali se bo na račun ene razvitejše regije morala razvijati druga (kar pomeni manj projektov v eni ali drugi). »Tudi sami pripravljalci predloga pokrajinske razdelitve so večkrat poudarili, da največ pripomb na teritorialno razdelitev prihaja ravno iz zasavskega in posavskega konca, kar nedvomno pomeni, da niti Zasavci niti Posavci nismo zadovoljni s tako skupno rešitvijo,« pojasnjuje.

Zajc zapis zaključi s svojim jasnim stališčem: »V Posavju smo do danes že neštetokrat povedali, predlagali in zapisali, da imamo v regiji Posavje, s povezanimi šestimi občinami, skupne interese, ki smo jih do sedaj že uspešno uresničevali, da smo pokazali, da smo lahko Posavci že sedaj uspešni tudi na ravni Evrope (črpanje sredstev, projekti) in da jih želimo tudi v prihodnje uresničevati v pokrajini Posavje, Posavski ali Spodnjeposavski, kakor koli jo bodo že imenovali. Torej, mislim, da si želimo in zaslužimo lastno pokrajino. Obstajajo tudi legalne zakonske možnosti, da se prebivalci občin izjasnijo, v kateri pokrajini želijo biti, vendar upam, da teh instrumentov ne bo treba aktivirati ter da bomo z močno voljo in vztrajnostjo do predlagateljev in države slej ko prej do nje tudi prišli.«

Rok Retelj, povzeto po zapisu Aleša Zajca

Prispevek je objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam