Časopis za pokrajino Posavje
28.10.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Posavski alpinistični klub: Plezanje je za vsakogar izziv

Objavljeno: Nedelja, 18.10.2020    Rubrika: Ostali športi Redakcija
PAK-Brežice (2)

Vrvež pod veliko plezalno steno v brežiški športni dvorani

Paleta športov, s katerimi se bodisi rekreativno bodisi tekmovalno ukvarjamo v Posavju, je zelo pestra. Kar spodobno tradicijo, a še vedno manj prepoznavnosti, kot bi si jo želeli, ima športno plezanje, ki se je razvilo (predvsem) pod okriljem Posavskega alpinističnega kluba (PAK) z 'izpostavami' v Krškem, Brestanici in Brežicah, kamor se je v zadnjih letih preselilo težišče njihovega delovanja.

Korenine malce bolj resnega plezanja v Posavju segajo v 80. leta prejšnjega stoletja, ko so se alpinisti iz teh krajev začeli družiti in organizirati. Ob koncu omenjenega desetletja je nastala prva alpinistična skupina v okviru Planinskega društva Bohor Senovo, leta 1993 pa je bil ustanovljen Posavski alpinistični klub. »Ustanovili so ga predvsem zato, ker je športno plezanje postajalo samostojna disciplina, pa tudi za alpinizem takrat v planinskih društvih ni bilo toliko posluha, zato so šli na svojo pot,« pojasnjuje dolgoletni član PAK-a,
PAK-Brežice (12)
tudi nekdanji predsednik, alpinist in športni plezalec Nejc Pozvek. Septembra je klub tako obeležil že 27 let delovanja, v tem času pa je iz manjše skupine plezalnih navdušencev, ki so skupaj hodili v hribe, 'organsko' zrastel v trenutno kar 277-člansko društvo, v katerem imajo razvejano mrežo vadb športnega plezanja. Že v 80. letih so začeli opremljati naravno plezališče v Armeškem, prvo večjo umetno plezalno steno so postavili leta 1994 v brestaniški telovadnici. Večji preskok so naredili leta 2004, ko so dobili prostore v objektu Mladinskega centra Krško, leta 2010 pa se je z odprtjem večnamenske športne dvorane, ki ima tudi 13-metrsko plezalno steno, težišče delovanja kluba preselilo v Brežice. V začetku so bili sicer prisotni tudi v Sevnici, kjer so pomagali pri razvoju plezanja v okviru Planinskega društva Lisca, zdaj pa so tam šli na samostojno pot kot društvo Aranea.
 
PAK-Brežice (34)

Aleksandra Voglar in Nejc Pozvek


Pleza kar 150 posavskih otrok
 
Predsednica kluba Aleksandra Voglar ob tem pove, da so v zadnjih letih malce manj usmerjeni v tekmovalno športno plezanje, kjer so v preteklosti že dosegali lepe uspehe. Ugotovili so namreč, da se je povečalo povpraševanje po plezalni vadbi med otroki. Najbrž je k temu pripomoglo, da je Slovenija v svetovnem vrhu v tem športu, vsaj med dekleti. »Vadbe imamo tako v Brestanici in Krškem kot v Brežicah. V lanski sezoni je bilo vanje vpisanih 120 osnovnošolskih otrok in 30 otrok iz vrtcev, skupno torej kar 150 posavskih otrok,«
PAK-Brežice (23)

Sven Klenovšek

poudarja. V septembru so kot vsako leto pripravili dneve odprtih vrat in glede na povpraševanje, pravi Voglarjeva, pričakujejo enako velik vpis. »Dejansko smo morali vpis omejiti, saj kadrovsko ne zmoremo zadostiti varnosti in kvaliteti vadbi, pa tudi prostorsko smo omejeni. Na 20 otrok, ki plezajo, namreč rabimo štiri do pet trenerjev, da se z njimi kvalitetno ukvarjajo in da je vadba varna,« pojasnjuje. V otroške vadbe je v klubu vpetih 35 ljudi, od trenerjev in vaditeljev do drugih. »Naše člane zelo spodbujamo, da se izobražujejo za trenerske nazive, kar je dolga in zahtevna pot, saj jih res zelo potrebujemo,« še dodaja predsednica.

Sven Klenovšek iz Krškega: Plezam že vse od začetka osnovne šole, torej že osem let. Všeč mi je, ker lahko tako visoko splezam, tudi do vrha te stene, višine pa me ni strah. Hodim tudi na tekmovanja in dobivam medalje. Plezal bom do konca osnovne šole, potem pa bom videl, kako bo z nadaljnjim šolanjem.

PAK-Brežice (28)

Pina Rožman

Že vrsto let se z okoli 25 mladimi plezalci, od 3. razreda osnovne šole dalje, udeležujejo tekmovanj v t. i. Vzhodni ligi, na katerih se zbere kar po 300 otrok. »Tekmovanje tega ranga vsako leto organiziramo tudi v Brežicah, ampak ga letos na žalost nismo mogli izvesti,« pravi Voglarjeva. Kot je bilo že omenjeno, so bili v preteklosti tekmovalno uspešnejši, zadnji, ki je segel res visoko, je bil Aljaž Motoh, trenutno pa izstopajočih tekmovalcev nimajo. Ker tako kot v mnogih drugih športih tudi v plezanju prihaja do osipa ob prehodu v srednjo šolo, so v Vzhodni ligi uvedli še tekmovanja za dijake in dijakinje 1. in 2. letnikov srednjih šol, s čimer jih želijo dlje zadržati v športu.
PAK-Brežice (18)

Urejanje nove bolderske stene

»Najstniki še kar vztrajajo, potem pa je odvisno od nadaljnjega šolanja in želja. Lažje je ostati v plezanju skozi rekreacijo enkrat ali dvakrat tedensko kot skozi tekmovanja, kjer je potrebno več treninga,« pojasnjuje predsednica kluba. Ob dva- do trikratni vadbi tedensko na plezalnih stenah otroke spodbujajo tudi k plezanju v naravi. Plezanje je lahko tudi primerna družinska aktivnost: »Družina se z vso opremo spakira v avto in se odpelje denimo na Primorsko, opravi krajši planinski izlet in se ustavi v plezalni steni, kjer lahko vsi preplezajo nekaj smeri in pri tem uživajo.«

Pina Rožman iz Sel pri Dobovi: Plezati sem začela lani, ko sem to možnost našla v knjižici, ki smo jo dobili v šoli, sicer pa sem si to želela že prej. Všeč mi je, da se pri tem rekreiram in krepim svojo moč, bila sem pa tudi že druga na regijskem tekmovanju. Strahu nimam, saj smo ves čas privezani in vem, da je varno.

Zanimanje raste tudi med odraslimi
 
Pogosto slišimo, da otroci vse manj obvladajo plezanje, ki je vendarle eno od osnovnih načinov človekovega gibanja. Voglarjeva opaža, da večina otrok še vedno zelo rada pleza: »Prednost plezanja vidim v tem, da se moraš v steni res dobro zbrati in se boriti sam s sabo, da prideš do vrha. Adrenalin dela za ta cilj.« Pozvek meni, da je plezanje za vsakogar izziv, ker nam je to vedno manj prirojeno oz. smo odmaknjeni od 'gibanja navzgor'. Športno plezanje je priložnost, da vsakdo to željo izživi, zato opažajo čedalje več zanimanja za začetne tečaje plezanja tudi med odraslimi. »Na dvomesečni tečaj dobimo tudi po 20 prijavljenih, denimo 15 pa ga potem zaključi,« ponazori. Meni, da temu botruje tudi njihova tradicija in dobro delo v tem prostoru, vse boljša infrastruktura (mimogrede: pred začetkom nove plezalne sezone so člani PAK-a na umetnih plezalnih stenah opravili skoraj 250 delovnih ur, večinoma ob ustvarjanju novih smeri pa tudi čiščenju in urejanju prostorov) pa tudi čedalje večja prepoznavnost športnega plezanja kot masovnega in globalnega športa. »Zanimivo je, da k nam prihajajo tudi ljudje, ki se zanimajo za feratanje (plezanje po zavarovanih poteh, op. p.) in se želijo naučiti osnov plezanja. Tako pa se športno plezanje prenaša v gore,« pripominja Voglarjeva. V klubu se bodo temu prilagodili in pripravili ustrezna izobraževanja, a to na nek način že prerašča okvir društva in prerašča v posel. Še bolj si želijo dobiti profesionalnega trenerja športnega plezanja, ki bi nadgradil vadbo otrok in okrepil tudi tekmovalno skupino. »V prostem času pač ne moreš več vzgojiti vrhunskega tekmovalca, ti časi so mimo,« poudarja Pozvek.
 
Infrastrukturno so, kot že rečeno, kar dobro opremljeni, ravno v času pogovora pa je v pomožnem prostoru v brežiški dvorani nastajala še t. i. bolderska plezalna stena, ki bo razbremenila tamkajšnjo 'velikanko'. »Veliko lažje je z otroki narediti dober trening v manjši steni, ki jo lahko bolj nadzoruješ, ni potrebnega toliko varovanja, saj lahko otrok skoči na blazine ipd.« pravi Pozvek. Glede na množičnost je infrastrukture še vedno premalo in iščejo možnosti, da bi plezalno steno postavili še kje, a je hkrati seveda treba zagotavljati tudi kadre, ki bodo sodelovali pri vadbi. Njihove želje so usmerjene predvsem v Krško, kjer so podali svoje predloge ob sprejemanju občinske strategije športa. »Želimo si res kvalitetnega samostojnega objekta, ki ga ne bo treba deliti z drugimi, kot tule v Brežicah z rokometaši, pri čemer smo vedno v malo podrejenem položaju. A je do tega najbrž še dolga pot, saj bo to zahtevalo veliko sredstev. Se pa naše dolgoletno delo vedno bolj pozna, saj nas odločevalci vedno bolj prepoznajo,« pripoveduje Pozvek. Svojo priložnost vidijo tudi v morebitnem športnem centru, katerega osnova bi bil denimo plavalni bazen.
 
Peter Pavlovič
 
Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam