Časopis za pokrajino Posavje
19.08.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Za mladimi športniki mora stati domače okolje

Objavljeno: Petek, 25.01.2019    Rubrika: Ostali športi Redakcija
luka guček

Luka Guček

Vsak odhod iz domačih logov je določena življenjska prelomnica. S tovrstno situacijo se je soočilo že kar nekaj posavskih družin, ki je svoje otroke poslalo v svet zaradi športa. V tem prispevku bomo pod drobnogled vzeli predvsem prestope nekaterih mladih posavskih športnikov v druge, tuje klube in kakšne izkušnje jim je to prineslo. Kot so nam zaupali, so njihova občutja in spomini večinoma pozitivni, pri določenih pa je tudi malo grenkega priokusa.

Luka Kerin (foto NK Celje)

Luka Kerin (foto: NK Celje)

S prestopi mladih, celo mladoletnih nogometašev v druge slovenske in tuje klube imajo dosti izkušenj v Nogometni šoli NK Krško. Kot pove vodja šole in trener Rok Zorko, vsak prestop krškega mladega fanta v drug klub vzame s seboj emocionalni del njihovega dela in truda, kar za trenerje vedno ni lahko sprejemljivo. »Pred leti, ko našega kluba še ni bilo med elito, je bilo vse lažje, danes pa imamo ogromno problemov okoli najbolj nadarjenih nogometašev oz. reprezentantov,« pojasnjuje. Znanih je kar nekaj primerov prestopov mladoletnikov iz krškega kluba v tujino. Robert Berić, Jan Gorenc, Luka Guček, Luka Kerin, Vanja Drkušić, Benjamin Šeško – to so nogometaši, ki izhajajo iz krške nogometne šole in so zaradi svoje nadarjenosti zelo hitro pristali na radarjih imenitnih svetovnih klubov.

Gregor Sikošek (desno)

Gregor Sikošek

Izkušnje s prestopom v tuj klub sta nam zaupala soimenjaka, Guček in Kerin. Oba sta bila jeseni 2015 kot 16-letnika prodana v tujino: Guček v Betis iz Seville, Kerin v milanski Inter. Medtem ko Guček niti ni vedel točno, kaj lahko pričakuje v Španiji, in ga je bilo tudi malo strah zaradi novega okolja, ljudi in jezika, se je Kerin v Italijo odpravil z visokimi cilji in pričakovanji, da bo kot napadalec veliko igral in zabijal. Kar nekajkrat se mu je tudi uresničila velika želja trenirati s prvo (člansko) ekipo Interja. »Vedel sem, da tako kot si bom postlal, bom tudi spal,« doda Kerin, ki je za ekipo U17 in drugo ekipo italijanskega velikana v dveh letih odigral več kot 70 tekem. Guček v Španiji skoraj leto dni ni bil registriran in je posledično tudi izgubil status reprezentanta. Še danes ne ve, kaj je bil vzrok, a se s tem več ne obremenjuje. Če mu prvo leto ni bilo ravno pisano na kožo, pa je potem v drugi sezoni odigral skoraj vse prvenstvene tekme za mlajšo selekcijo Betisa.

ZAUPANJA STARŠEV SE NE DA KUPITI

Kristina Erman (2)

Kristina Erman

Guček in Kerin sta se po dveh letih vrnila v Slovenijo. Oba sta se tudi sporazumno razšla z agentoma. »Ah, ti so res posebneži. Z njimi je težko, brez njih ne gre,« o agentih pravi Rok Zorko in nadaljuje: »Postavite se v kožo agenta. Najdeš mladega reprezentanta, ki ga z laskanjem kupiš. Potem ga tedensko polniš s pohvalami. Če je kakšno nezadovoljstvo, ga odpelješ v drug klub in čakaš na njegovo odlično tekmo, da ga bo videl oglednik kakšnega izmed tujih klubov. Z malo sreče zaslužiš za takšno zgodbo tudi do 50.000 evrov. Predstavljajte si, koliko časa mora pošten delavec delati za ta denar – vsaj pet let.« Velikokrat imajo po Zorkovih besedah ne glede na vse odločilno vlogo pri tem še vseeno starši. »Ti so ključni, saj v večini primerov govorimo o mladoletnikih, ki so odvisni od njih. Tudi tukaj imam različne izkušnje, vsekakor pa v večini dobre in na to sem ponosen, saj se zaupanja staršev ne da kupiti,« pove.

ZVEČER ŠE V ARTIČAH, ZJUTRAJ ŽE PROTI DANSKI

Gregor_Glas (foto KK Sixt Primorska)

Gregor Glas (foto: KK Sixt Primorska)

Še en posavski nogometaš, ki ima izkušnjo z igranjem na tujem, je 24-letni Gregor Sikošek, ki je včeraj odigral 80 minut v dresu slovenske reprezentance na pripravljalni tekmi proti Kitajski. Svojo nogometno pot je začel v brežiškem klubu in se kmalu preselil v Krško, kjer se je dokončno uveljavil in se prebil tudi v prvo postavo na članskih tekmah v prvi ligi. Dobre predstave so ga privedle do prvega pravega prestopa v Koper, od tam pa se je na začetku leta 2017 prvič podal v tujino, v danski klub Bröndby. »Ko je prišla ponudba, sem se moral hitro odločiti. Želel sem se preizkusiti tudi v tujini, tako da sem takoj odšel s priprav v Umagu, odšel v Koper, nato še domov v Artiče, spakiral stvari in naslednje jutro že šel za Dansko, od tam smo po dveh dneh krenili na priprave v Dubaj. Bilo je kar burno in dosti naporno,« se spominja Gregor, ki je kasneje kot posojen igralec odšel še v en danski klub Silkeborg, trenutno pa je iz Bröndbyja do konca leta posojen v Domžale, kjer bo potem ostal vse do sredine leta 2021.

Tim Rozman

Tim Rozman

Tudi 25-letna profesionalna nogometašica Kristina Erman, ki prihaja iz Tržišča in igra za nizozemski klub FC Twente, se je v svoji karieri srečala že z nekaj prestopi med slovenskimi in tujimi klubi. Kot pravi, pri nas nikoli ni imela profesionalne pogodbe in posledično zaslužka, v tujini pa je postopek tak, da podpišeš pogodbo z ekipo, ki te plačuje, a to niso veliki zneski, zato se dekleta v nogometu borijo za zneske, primerne njihovemu delu, kot tudi boljše pogoje. Sama je imela dosti sreče, kar se tiče podpisovanja pogodb, saj je imela okoli sebe ljudi, ki so vedno verjeli vanjo. »Starši niso imeli velike besede, vedno sem se sama odločala, kaj in kako bom,« pravi Kristina, za katero je agent kot socialni delavec, ki pomaga iskati službo. Izpostavlja razliko med agenti nogometašev in nogometašic. »Moški agentje služijo več, zato se tudi trudijo več delati zanje. Želim si, da nas tudi oni začnejo bolj ceniti, saj smo tudi ženske nogometašice uspešne, vendar morajo začeti verjeti v nas in bolj podpirati.«

Lara Omerzu

Lara Omerzu (foto: Univerza v Nebraski)

Pa poglejmo še malo na košarkarski parket. V zadnjem letu je v medijih zasijalo ime Gregorja Glasa, zelo nadarjenega 17-letnega košarkarja, ki je lani postal najmlajši košarkar, ki je debitiral v članski košarkarski reprezentanci. Že pri 15 se je iz matičnega kluba KK Krško preselil na Obalo, v KK Sixt Primorska. »Imel sem nekaj ponudb nekaterih dobrih slovenskih klubov in sem se odločil za klub iz Kopra, ker sem menil, da je to najboljša pot zame,« ob tem dodaja. 190 cm visoki košarkar ima svojega agenta, ob prestopu na Primorsko še ni bilo tako, zato je vse skupaj vodil športni direktor Sixt Primorske, ki pa ni mogel izpolniti vseh obljub, saj je bil mesec kasneje zamenjan. Starši, ki so ga vedno podpirali, so morali zaradi njegove mladoletnosti prav tako podpisati pogodbo.

V NEMČIJI SVETLOBNA LETA PRED NAMI

Svet rokometa je v bližnji in daljni preteklosti ponudil že kar nekaj odmevnih prestopov Posavcev v uveljavljene klube, naj omenimo samo Uroša Šerbca, Gorazda Škofa, Klemna in Nejca Cehteta, Blaža Janca, Urha Kastelica. Še en, ki je šel po njihovih stopinjah, je 20-letni Račan Tim Rozman, ki je svoje prve rokometne korake naredil v RK Krško, se od tu pri 16 preselil v Nemčijo, v klub Füchse Berlin, kjer je dve sezoni igral za mladince in drugo ekipo, nato se je vrnil domov in podpisal prvo člansko pogodbo z RK Trimo Trebnje, od koder je lani prestopil v nemškega drugoligaša HBW Balingen-Weilstetten, kjer je tudi zaigral za prvo ekipo. Tim nam je zaupal, da so v Nemčiji organizacijsko svetlobna leta pred nami. »Tam imajo skoraj vsak dan vsaj tri rokometne trenerje na treningu, kamere po celi dvorani, da si lahko že med treningom pogledaš videoposnetke,« razlaga in dodaja, da je imel kot igralec kluba tudi organizirano zdravstveno zavarovanje, banko in osebnega zdravnika. Ko je nato igral za trebanjski Trimo, sta se z agentom pred koncem sezone odločila, da bi bilo pametno izkoristiti možnost prestopa nazaj v Nemčijo. Prišla je ponudba Balingena, za katerega igra še danes, čeprav je bil v zadnjem obdobju poškodovan in doma na rehabilitaciji. Njegova starša Franc in Metka sta sina podpirala. »Glede na to, da je bila to njegova velika želja, sva ocenila, da je osebnostno zrel do te mere, da lahko biva 1200 km stran od doma,« pravita.

ŠPORT IN ŠTUDIJ TEŽKO USKLAJEVATI, V ZDA DRUGAČE

»Atletika ni kot nogomet. Ob prihodu v ZDA nisem prestopila v drug klub,« pove 20-letna Lara Omerzu, ki se je avgusta 2017 po opravljeni maturi odpravila na študij čez lužo, natančneje na univerzo v Nebraski, ki jo je kot zelo perspektivno skakalko v višino in članico Atletskega kluba Brežice leto prej povabila na informativni dan. »Atletika je bila vedno moja prioriteta in vedela sem, da bo študij v Ljubljani in atletiko zelo težko usklajevati. Študenti v Sloveniji žal raje obupajo nad tekmovalnim športom, ker enostavno ne morejo usklajevati šole in športa. To je bil en izmed glavnih razlogov, da sem odšla študirat v ZDA,« priznava Lara, ki meni, da mladi športniki lahko uspejo v tujini, »seveda pa je potrebno veliko samodiscipline, motivacije in čim manj motečih faktorjev«. Lara še razlaga, da imajo atleti tudi svoje pogoje. Vsak predmet morajo opraviti z vsaj 73 %, kar je zelo visok odstotek. »Če ocenam ne zadoščaš, te bodo vrgli iz ekipe,« še poudari in doda, da ji je univerza ponudila tudi akademsko štipendijo, kar pomeni, da se mora na področju študija zelo potruditi. Po končanem študiju bi se rada vrnila domov, kjer bi nadaljevala z atletiko in ljudem približevala zdrav način prehranjevanja. »Čeprav imam le 20 let, lahko rečem, da sem prepotovala veliko, nabrala mnogo lepih izkušenj in spoznala, da je dom samo eden. Slovenija mi pomeni veliko,« zaključi.

V tem prispevku je bilo težko zajeti vse, kar so nam povedali sogovorniki, zato o njihovih pogledih mogoče še ob kakšni drugi priložnosti. Vsem zgoraj omenjenim je skupno predvsem eno – da so zdaj tukaj, kjer so, so morali prestati že marsikaj, se soočiti z dobrim pa tudi slabim. Profesionalni šport je namreč po svoje zelo krut, saj lahko marsikateremu mlademu športniku podre vse dotedanje upe in v hipu razblini vse sanje. Verjamemo, da naši sogovorniki, ki so lep dokaz, da se da z vztrajnostjo in trdim delom marsikaj doseči, ne bodo šli po tej poti. Želimo jim, naj jim uspeva tudi v prihodnje, da bomo še velikokrat pisali o njihovih športnih dosežkih.

Rok Retelj

Obširnejši prispevek je objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 24. januarja 2019.
« Nazaj na seznam
»