​Dr. Vita Poštuvan: »Le 'tukaj in zdaj' je osnova za duševno zdravje«

V četrtek, 3. februarja, je v organizaciji Ljudske univerze Krško potekalo zanimivo spletno predavanje izr. prof. dr. Vite Poštuvan, univ. dipl. psih., z naslovom: »Čuječnost – živeti v sedanjosti namesto tuhtanja o preteklosti ali prihodnosti«.

Spletnega predavanja preko aplikacije zoom se je z zanimanjem udeležilo lepo število ljudi iz cele Slovenije, sam dogodek ter zaključno diskusijo je moderirala strokovna delavka Monika Novšak, vse prisotne pa je uvodoma pozdravila direktorica Ljudske univerze Krško Nataša Kršak.

O PREDAVATELJICI

Dr. Vita Poštuvan se intenzivno ukvarja s preučevanjem in preprečevanjem samomorilnega vedenja ter s promocijo duševnega zdravja s pomočjo preventivnih programov in na področju klinično-svetovalnega dela. Deluje kot psihologinja in izredna profesorica na Univerzi na Primorskem. Dragocene izkušnje si nabira tako v zdravstvu, kot pri terapevtskem delu z ljudmi v stiski, deluje pa tudi na področju razbremenitev v kriznih situacijah. Poznana je po svojem strokovnem delu v Avstriji, na Japonskem in Kitajskem ter v Indiji.

»DRUGA PLAT KOVANCA«

»Danes se bomo ukvarjali z drugo platjo kovanca – zakaj živeti in kako najti smisel,« je uvodoma pričela dr. Poštuvan in dejala, da bo poskusila predstaviti »čuječnost kot novo paradigmo v psihologiji«, pri čemer je poudarila, da je čuječnost že 14 let del njene poklicne poti. Zase pravi, da se na tem področju redno izobražuje, ravno tako pa čuječnost vnaša v svoj vsakdan.

V nadaljevanju je konkretneje spregovorila o človeškem umu, ki ves čas premleva stvari iz preteklosti in razmišlja o prihodnosti ter nato na v okviru dveh praktičnih vaj predstavila tehnike, s katerimi um namensko in prijazno usmerjamo na trenutke sedanjosti. Dejala je, da mora biti predavanje podkrepljeno tudi s praktično vajo, sicer je, tako dr. Poštuvan, škoda časa: »Vzemite tole predavanje kot 'čas za vas', saj si želim, da od njega nekaj odnesete.«

Predavateljica je nato pokomentirala znamenito famo, ki gre nekako takole: »Srečen bom, ko…« Dejala je, da je težko iskati srečo v prihodnosti, saj se skriva v sedanjosti. »Zavedati se moramo, da čakanje na to, da bomo enkrat srečni, ni vedno optimalno, ker tega verjetno nikoli ne dobimo,« je še poudarila dr. Poštuvan.

O ČUJEČNOSTI

Uradna definicija čuječnosti, ki jo je zapisal ameriški profesor medicine Jon Kabat-Zinn, je, da čuječnost pomeni usmerjanje pozornosti na poseben način z namenom, v sedanjem trenutku, neobsojajoče.

Dr. Vita Poštuvan je razložila, da čuječnost sicer izhaja iz budizma in da beseda kot taka obstaja tudi v sanskrtu in kot japonska oziroma kitajska pismenka, ki nakazuje, da »čuječnost ni le to, da smo pozorni na rdečo luč, temveč tudi to, da izhajamo iz srca. Gre za pozornost ob prijaznosti do sebe, s sočutjem«, je še dejala.

Spregovorila je še o tem, kako denimo med vožnjo z avtomobilom naša pozornost odtava – gre za t.i. fenomen »življenja na avtopilotu«, kot se izrazi dr. Poštuvan, saj pri tem naš um odtava, največkrat v spomine, za katere predavateljica pravi, da sicer »niso nujno negativna stvar, saj nas predvsem pozitivni spomini tudi krepijo, a vendar hitro postanemo otožni, ker v sedanjosti ni tako«. Poudarila je tudi, da je naš um razpršen in da veliko stvari počne naenkrat.

Sicer pa je še dejala, da »evolucija ni poskrbela za to, da bi bili srečni, zato je naša naloga, da smo čuječi«. Razložila je tudi, da čuječnost lahko prakticiramo tudi v vsakdanjem življenju, npr. med pomivanjem posode, pri čemer sam proces sproti zaznavamo in ga doživljamo bolj polno.

PRAKTIČNA VAJA IZ ČUJEČNOSTI

Sledila je praktična petminutna vaja, ki je udeležencem predavanja pokazala, da z umom težko razumemo čuječnost in da jo je potrebno začutiti, tako dr. Poštuvan, preko »vaje s srcem«. Z zvenom meditacijske posode je označila začetek vaje in povabila udeležence, da sledijo njenim navodilom in usmerjanju. Pokazala jim je, kako pomembno se je zavedati lastnega vdiha in izdiha: »Spomnite se, da ni nobenega posebnega stanja, ki ga želimo doseči, preprosto zaznavamo sedanjost tukaj in zdaj, kot se odvija,« je dejala z umirjenim tonom. Povabila je tudi vse prisotne, da postanejo pozorni na lastno dihanje in na zvoke v okolici: »Bodite odprti, ni potrebno analizirati, le zaznajte te dražljaje takšne, kot so. Bodimo hvaležni za to, kar smo zaznali,« je še dejala dr. Poštuvan, ki je nato z vnovičnim zvenom meditacijske posode zaključila petminutno vajo.

Omeniti velja, da je pri udeležencih spletnega predavanja ta vaja naletela na izredno pozitiven odziv, kar je bilo razvidno iz komentarjev.

ČUSTVA, MISLI IN TELO

Dr. Vita Poštuvan je kot zanimivost navedla podatek, da na dan v naših glavah nastane približno 70.000 misli, pri čemer se vsako sekundo porodi nova misel, a vendar je 98 % misli enakih kot prejšnji dan, od tega pa je 80 odstotkov misli negativnih. »Gre za posledico evolucije, za to, da smo preživeli,« je še razložila in zopet poudarila, da za srečo vendarle moramo poskrbeti sami.
Dotaknila se je tudi dejstva, da življenjske situacije hitro interpretiramo v skladu s čustvi tistega dne: »Naš čustveni odziv velikokrat deluje avtomatsko, situacijo vidimo nerealno.«

Ko je spregovorila o vlogi telesa v okviru čuječnosti, je dejala, da tudi v tem oziru velikokrat prevlada t.i. avtopilot in da je potrebno ozavestiti vse tri vidike – čustva, misli in telo, sicer nas avtopilot, tako dr. Poštuvan, odpelje v vedno iste vzorce. Potrebno se je torej ves čas spraševati, kje je naš um, je še zaključila.

PRAKTIČNA VAJA ŠT. 2 – POTOVANJE S POZORNOSTJO PO TELESU

Pri drugi vaji je predavateljica prisotne povabila, da s pozornostjo in zaprtimi očmi potujejo po svojem telesu z naslednjimi besedami: »Dovolite, da vaš um za nekaj trenutkov pogleda na trenutek takšen, kot je. Zavedajte se tega trenutka in tega, kako vaše telo vdihne in izdihne. Če misli odtavajo, vadite potrpežljivost in prijaznost do sebe. Vrnite pozornost nazaj k tistemu, na kar se osredotočate.« Pri tem je udeležence te vaje tudi povabila, naj poskusijo občutiti hvaležnost. Pozornost je bila tekom vaje usmerjena na vse dele telesa, od spodaj navzgor. Pri tem je izpostavila tudi, da se percepcija časa pri takšnih vajah čuječnosti zamaje.

Tudi tokrat so udeleženci desetminutne vaje ob koncu predavateljico dobesedno 'zasuli' s pozitivnimi odzivi in komentarji.

ČUJEČNOST KOT OSNOVA ZA DUŠEVNO ZDRAVJE

»Okej je že to, ker smo in ker smo živa bitja,« je nadaljevala svoje razmišljanje dr. Poštuvan. »Čuječnost ni zdravilo, je način, da drugače vidimo svoje težave,« je še poudarila in dejala, da se pozitivni učinki čuječnosti kažejo v boljšem imunskem sistemu, boljših odnosih, spominu in nenazadnje v duševnem zdravju. »Čuječnost poskuša tekmovalni svet zamenjati s sodelovalnim svetom, prava izkušnja čuječnosti pa pride, ko jo vpleteš v svoj vsakdan,« je še razložila predavateljica.

»Premlevanje za nazaj vodi v tuhtanje, skrb; medtem ko premlevanje za naprej vodi v tesnobo, zato je le 'tukaj in zdaj' osnova za duševno zdravje,« je še poudarila dr. Vita Poštuvan.

Proti koncu predavanja je vsem prisotnim tudi položila na srce: »Če ste v malo slabši koži, pazite, da je tisti, ki vas vodi v čuječnosti, strokovno usposobljen za to.«

»Sicer pa čuječnost ostaja eno izmed orodij, potrebno je vedeti, kdaj jo uporabiti kot tehniko oziroma kot filozofijo življenja,« je svoje razmišljanje strnila dr. Vita Poštuvan.
                                                                                                                                 
A. K.