​Posavski čebelarji sejali medovita drevesa na pogorelem Krasu

Posavski čebelarji so se minulo soboto pridružili pobudi Čebelarske zveze Slovenije, da letošnji dan sajenja medovitih rastlin namenijo setvi v gozdovih, poškodovanih v lanskem julijskem požaru na Krasu.

Kot je znano, je omenjeni požar, največji v zgodovini samostojne Slovenije, zajel in poškodoval ali uničil skoraj 3000 hektarjev gozda na slovenski in italijanski strani planote Kras. Pod strokovnim vodstvom Zavoda RS za gozdove potekajo obnovitvene akcije sajenja in setve novih dreves, z omenjeno pobudo so se ji pridružili tudi slovenski čebelarji. Kar 500 se je jih je v soboto zjutraj zbralo ob lokalni cesti Miren–Opatje selo oz. na parkirišču pri odcepu za Cerje in Pomnik miru, med njimi tudi poln avtobus posavskih čebelarjev, odpravo pa je organiziral predsednik Čebelarske zveze Krško Anton Urek. »V akcijo so se vključili čebelarski krožki osnovnih šol Jurija Dalmatina Krško, Koprivnica, dr. Mihajla Rostoharja Krško in Podbočje, poleg njih pa posamezni predstavniki Čebelarskih društev Krško, Radeče, Škocjan, Trebnje, Ljubljana Moste Polje ter ekipa dijakov iz Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana,« je pojasnil. »Naš namen je, da po naših močeh prispevamo svoj delež pri sanaciji te naravne katastrofe, saj bodo drevesa ne nazadnje nudila tudi bodočo hrano za čebele,« je še dodal. Udeležbo na akciji so finančno ali materialno podprli Mestna občina Krško, Termoelektrarna Brestanica in CPT Krško.

Posejali 20 hektarjev pogorelih površin

Setev semen je, kot že omenjeno, potekala pod vodstvom strokovnjakov iz Zavoda za gozdove Slovenije, ki so po uvodnih nagovorih na zbirnem mestu tudi predstavili način dela. Udeležence akcije so razdelili v skupine po 20 ali malo več oseb in vsako popeljali na označen sektor, velik približno en hektar. Seme, ki je večje, kot smo ga običajno vajeni, je bilo treba z motiko, grabljami ali pa kar z obutvijo na rahlo zagrebsti v rdečo kraško prst, kjer je bilo to seveda možno, saj gre za zelo skalnat in še ne ravno najbolj saniran teren, ki – mimogrede – skriva tudi še precej ostankov bojev, ki so tam potekali v 1. svetovni vojni. Tako je bilo s semeni treh vrst javorja (trokrpega, topokrpega in maklena) ter lipe in lipovca posejanih približno 17 hektarjev pogorelega gozda, s čimer so spodbudili obnovo gozda z drevesnimi vrstami, ki imajo največ možnosti, da uspešno vzklijejo in lahko nekoč predstavljajo pomemben vir čebelje paše.

Sodelovali mladi čebelarji iz 'Dalmatina' …

Kot že omenjeno, so se odpravi na Kras v velikem številu pridružili nadebudni člani čebelarskih krožkov. Najštevilčnejši, kar 14 jih je bilo, so bili mladi čebelarji iz OŠ Jurija Dalmatina Krško, ki jih že vrsto leto kot mentorica vodi Suzana Pacek. »Mislim, da je takšna udeležba zanje pomembna, da spoznajo, kaj lahko požar naredi v naravi in da za njim ne ostane praktično nič živega. S semeni, ki so jih danes posejali, pa so omogočili rast novih rastlin, ki bodo pomembne ne le za čebele, ampak za celotno naravo in za nas, ljudi,« je povedala. Otroci se danes namreč skorajda ne srečujejo več z motiko, grabljicami in setvijo, zato je bila prijetno presenečena, da so se z navdušenjem odzvali vabilu, da soboto preživijo na takšni akciji, in na njej zelo zavzeto sodelovali. Eden med njimi je bil Tine, ki mu je bila setev zelo všeč, saj se je ob tem denimo tudi naučil, »da tukaj rastejo drugačna drevesa kot v naši pokrajini«, pa tudi delati z motiko. »Vesel sem, da sem lahko pomagal pri oživitvi Krasa,« je še dodal.

… Koprivnice …

Medovite rastline je sejala tudi osmerica mladih čebelarjev iz OŠ Koprivnica pod mentorstvom Metke Uršič, ki je prav tako poudarila pomen sodelovanja mladih pri soustvarjanju prihodnosti. »V okviru čebelarskega krožka na OŠ Koprivnica spodbujamo prenos znanj na mlajše rodove in ta plemenita akcija omogoča ravno to,« je povedala mentorica. Članici krožka Zarja in Viktorija sta bili veseli, da sta lahko pomagali pri setvi. »Mislim, da smo veliko naredili, in upam, da bodo it teh semen zrasla drevesa,« je dejala Viktorija.

… in 'Rostoharja'

Vabilu so se z veseljem odzvali tudi trije učenci OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško z učiteljico Ano Suvajčević. »Zavedamo se, kakšne posledice je pustil požar, in da je pomembno, da pomagamo naravi k ponovni oživitvi,« je dejala in pohvalila vse tri fante – Darisa, Bledarja in Aljaža. »Daris je kopal jamice in ostali trije smo ga komaj dohajali s trosenjem semen vanje,« je še povedala učiteljica. Sicer pa bo Darisu v spominu ostal tudi trenutek, ko je njihovo čez njihovo delovišče pritekel – zajček.

Še na Pomnik miru in Mirenski Grad

Po skoraj triurni delovni akciji so se posavski čebelarji odpeljali še do bližnjega, 25 metrov visokega Pomnika miru, kjer so uživali v razgledih na eni strani na Julijske Alpe, na drugi pa do Piranskega zaliva. Obiskali so še Mirenski Grad, kjer jim je Andreja Ličen razkazala tamkajšnjo znamenito cerkev Žalostne Matere Božje, ki jo je z umetninami, med drugim z izjemnim križevim potom, opremil slikar in kipar Tone Kralj, sicer avtor kipa Matije Gubca na Vidmu, ter življenje tamkajšnje skupnosti, ki jo sestavljajo lazaristi, usmiljenke in Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote. Po kosilu v Pizzeriji Frnažar je sledila še vožnja nazaj v Krško. »V današnjih časih je že kar podvig privabiti 50 ljudi na prireditev, da pa uspeš zbrati 50 tako srčnih ljudi, ki so pripravljeni delati dobro za skupnost, pa je poseben privilegij in čast. Zato resnično moj poklon in iskrena zahvala vsem, ki ste se odzvali in prispevali svojo energijo v čudovito akcijo in nepozaben spomin,« je po strnjenih vtisih o akciji zapisal njen organizator Anton Urek.

P. P.

#povezujemoposavje