Časopis za pokrajino Posavje
24.06.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

​Spletno predavanje mag. Janje Kranjc o avtizmu

Objavljeno: Ponedeljek, 31.05.2021    Rubrika: PANORAMA Redakcija
Janja Kranjc-predavanje o avtizmu

Mag. Janja Kranjc, univ, dipl. psih., se že vrsto let ukvarja s preučevanjem spektroavtistične motnje.

V četrtek, 27. maja, je preko spletne aplikacije Zoom v okviru Ljudske univerze Krško ter Večgeneracijskega centra Posavje potekalo predavanje mag. Janje Kranjc o avtizmu. 

Predavateljico je uvodoma napovedala strokovna delavka Mojca Pompe Stopar z Ljudske univerze Krško, ki je vodila tudi zaključno diskusijo. Spletno predavanje je z zanimanjem spremljalo kar 49 udeležencev.

Magistrica znanosti in univerzitetna diplomirana psihologinja Janja Kranjc že vrsto let preučuje področje spektroavtistične motnje. Uvodoma je dejala, da bo v okviru tega predavanja poskusila prikazati avtizem s širše perspektive, saj »nas zanima, kakšno pot smo že prehodili in kam želimo priti«.

SPLOŠNA OZAVEŠČENOST GLEDE AVTIZMA

Ko je leta 2005 Kranjčeva zaključevala študij, se je po njenih besedah zelo malo vedelo in govorilo o avtizmu, na fakulteti pa so tej motnji namenili zgolj eno samo uro predavanj, tako da si je takrat dejala, da je avtizem nekaj s čimer se ne bo nikoli srečala; a vendar se je dogodilo ravno obratno. »Šestnajst let kasneje ljudje veliko bolj poznajo avtizem, saj vsak pozna nekoga, ki pozna nekoga, ki ima avtizem. Gre torej za neko splošno ozaveščenost,« je nadaljevala svojo misel.

USPEŠNI PROJEKTI V OKVIRU AVTIZMA

Glede sfere avtizma v Sloveniji je Kranjčeva takole komentirala: »Veliko še manjka, a ogromno stvari je že bilo narejenih.« Tako je denimo naštela nekaj uspešnih projektov, kot so: Skupina za avtizem pri Društvu defektologov, Oddelek za otroke z avtizmom v okviru Zavoda Janeza Levca, še najbolj pa je izpostavila zakon iz leta 2013, ki je otroke z avtizmom opredelil kot samostojno kategorijo. »Na ta način se je generalno uredil svojevrsten pristop za otroke z avtizmom,« je izpostavila. »Sicer pa že eno leto na OŠ Globoko poteka pouk za nevrotipične učence, kar je tudi svojevrsten dosežek, poleg zakona iz leta 2018, ki opredeljuje socialno vključevanje tovrstnih otrok,« je še dejala.

KAJ ŠE MANJKA, KRATKA ZGODOVINA AVTIZMA

V nadaljevanju je Kranjčeva izpostavila, kaj še manjka v slovenskem prostoru: »Potrebno je razpršiti diagnostično mrežo, urediti področje spremljevalcev in možnosti samostojnega bivanja.«

Zatem je predstavila zgodovino preučevanja avtizma vse od leta 1943 naprej, ko sta ledino orala Leo Kanner in Hans Asperger, nato pa je predstavila tudi Donalda Greya Tripletta, ki je verjetno prva oseba na svetu, ki so ji diagnosticirali avtizem.

ZNANE OSEBNOSTI Z AVTIZMOM

»Avtizem potrebuje strukturo, da avtist dobi občutek varnosti,« je še poudarila Kranjčeva, nato pa je naštela nekaj znanih osebnosti, ki so verjetno imele avtizem ter so kljub temu ustvarjale presežke, med njimi so to tudi: Mozart, Einstein, Newton, Jefferson, Darwin ter Michelangelo.

V slovenskem prostoru je Kranjčeva nato izpostavila tudi literarni lik Tantadruja skupaj z njegovimi prijatelji, saj njihovo vedenje in razmišljanje močno spominja na elemente avtizma.

KLASIFIKACIJA MOTNJE TER SLOVENSKI PROSTOR

Po besedah Kranjčeve je bila leta 2018 sprejeta mednarodna klasifikacija te motnje s strani Svetovne zdravstvene organizacije in bo v veljavo stopila s 1. januarjem 2022. »Gre za nekakšno poenotenje definicije,« je razložila predavateljica.

Kranjčeva je nadaljevala, da je »tudi Ameriška psihiatrična zveza definirala spektroavtistično motnjo, tako da ta motnja sedaj postaja nekakšen skupen termin«.

»Splošna ozaveščenost je drugačna, vzpostavljeno imamo diagnostično mrežo, imamo cel tim za to, želimo pa si tudi regijske pokritosti,« je glede situacije v slovenskem prostoru poudarila Kranjčeva. Dejala je tudi: »Gre za široko polje raziskav, gre za splet dejavnikov.«

AVTIZEM IN GOOGLE – POTREBNI STA SELEKTIVNOST TER KRITIČNOST

Kranjčeva je v nadaljevanju tudi poudarila, da »moramo biti previdni in selektivni, da moramo preverjati dejstva, ker so lahko tudi škodljiva«, sploh kadar v iskalnik Google vtipkamo besedi »avtizem« in »vzroki«. »Moramo brati kritično in pri tem ne smemo iti na prvo žogo,« je še dejala.

PODPORA OSEBAM Z AVTIZMOM

Kranjčeva je nato razmišljala, da je najbolje, če se v okviru podpore osebam z avtizmom »najdemo na pol poti, kar pomeni, da mi kot okolje prilagajamo svoj pristop, da se avtisti lahko razvijajo, se pravi, da dobijo diagnozo ter ustrezno podporo«.

Predavateljica je izpostavila tudi t.i. »avtizmu prijazno vodilo«, kar pomeni, da prostori ne smejo vsebovati preveč senzornih dražljajev, da so opremljeni z vizualno podporo in strukturo ter da se osebam z avtizmom ponudi tudi t.i. »prostor za umik«, kjer jim nudimo mir in tišino. Kot primer dobre prakse v tem oziru je Kranjčeva navedla letališča.

MODEL NEVROLOŠKE DRUGAČNOSTI, MIR IN SREČA

»Avtist je oseba, ki pač drugače doživlja svet,« je razložila Kranjčeva. Dejala je tudi: »Najbolj srečni ljudje so najbolj uspešni. In ne obratno.«

Po predavateljičinih besedah se torej vse vrti okrog tega, »kako biti srečen in miren, z avtizmom ali brez. Potreben je premik k temu, saj pozitivni občutki krepijo kognitivno funkcioniranje, fleksibilnost in sposobnost prilagajanja«.

»Potrebno je delati na socialnem vključevanju. Pustimo otroku, da je srečen. Ne sme se dogajati, da otrokom jemljemo čas za njihove interese in talente. Vedno lahko najdemo priložnost, da naredimo drugače in vedno delajmo v dobro otroka, saj prihaja čas, ko ne bomo več usmerjeni v primanjkljaje, temveč v to, kako biti srečen; naj bo to naše vodilo pri delu z otroci z avtizmom, saj tudi če imaš avtizem, si samostojna osebnost,« je svoje razmišljanje ob koncu predavanja strnila Kranjčeva.  

A.K., foto: zajem zaslona 
 
 
 
 
 
« Nazaj na seznam