Časopis za pokrajino Posavje
27.07.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

​Odstranimo ambrozijo še pred cvetenjem!

Objavljeno: Sobota, 12.06.2021    Rubrika: PANORAMA Sporočilo
Razraščanje ambrozije ob cestnem robu

Razraščanje ambrozije ob cestnem robu

Pelinolistna ambrozija ali žvrklja (Ambrosia artemisiifolia) je enoletna rastlina in jo pri nas uvrščamo med invazivne tujerodne rastlinske vrste. Iz Amerike v Evropo je prišla sredi 19. stoletja. V višino meri od nekaj centimetrov do 2 m, steblo in cvetove pa ima zelene barve.

Cveti od julija pa vse do oktobra. Ena sama rastlina tvori od 300 do 6000 semen, ki v tleh preživijo desetletja. V zadnjih letih se ambrozija zelo hitro in agresivno širi, kar predstavlja velik problem za zdravje ljudi. Zaradi velike proizvodnje cvetnega prahu lahko povzroči hude alergijske reakcije, najbolj pogost pa je seneni nahod.
 
Zlata rozga_Trebče_pred sotesko reke Bistrice_6

Opuščanje kmetijskih zemljišč, degradirana območja, gradbišča in cestni robovi predstavljajo nova območja za razraščanje ambrozije. Kmetijska zemljišča tako stroške štejejo v zmanjšanju pridelka, pri cestni infrastrukturi pa se dodatni stroški znatno višajo za odstranjevanje.

Železava nedotika_Trebče_pred sotesko reke Bistrice_6
V skladu z Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Uradni list RS, št. 63/10) jo moramo lastniki tako kmetijskih, kot nekmetijskih zemljišč že od leta 2010 odstranjevati in tako preprečiti njeno razširjanje. Odstraniti jo je potrebno pred cvetenjem oz. tvorbo semen, če tega ne naredimo pa nas lahko oglobi inšpektor.
 
Za odstranjevanje ambrozije lahko uporabimo različne metode. Najbolj učinkovito je ročno puljenje, večkratna košnja pred cvetenjem, prekopavanje, mulčenje in dosajevanje trave. Pri odstranjevanju bodimo pozorni, da nosimo zaščitno opremo in oblačila, ki nam bodo onemogočila kasnejše draženje kože ali alergijske reakcije. Poskrbimo, da na naših zemljiščih ne bo prisotna ambrozija, s tem bomo pripomogli k našemu zdravju in večji biotski pestrosti v naravi. 
 
Ema Jevšnik, Kozjanski park
 
« Nazaj na seznam