​Senovo in Rude podpisala 'folklorni' sporazum; v krušni peči spekli rudarsko greblico

Pri krušni peči v Novi koloniji na Senovem so v soboto popoldne izvedli tradicionalno prireditev Dobrote iz krušne peči, še pred tem pa sta predsednik DKD Svoboda Senovo Jože Šoln in tajnica KUD Oštrc iz Rud Barbara Mrvoš podpisala sporazum o skupni organizaciji mednarodnega folklornega festivala.

Folklorna skupina Delavskega kulturnega društva Svoboda (DKD) Senovo in folklorna skupina Kulturnega umetniškega društva (KUD) Oštrc iz Rud že dve desetletji negujeta intenzivno kulturno sodelovanje, kar se odraža v skupnih nastopih na kulturnih, turističnih in gospodarskih dogodkih na Hrvaškem in v Sloveniji, skupnem sodelovanju na mednarodnem folklornem festivalu v Makedoniji ter priprava in izvedba EU projekta Sveta Barbara – Bogastvo podzemnega sveta nekoč in danes, skozi katerega so uspešno obnovili del rudarske dediščine v Rudah in na Senovem, je povedal prvi mož senovske folklore Anton Petrovič. Skupna rudarska preteklost je tesno povezala tako društvi kot kraja in ju motivirala za delo pri  novih projektih.

S pridružitvijo Republike Hrvaške evroobmočju in schengenskemu območju ter z ukinitvijo meje med Hrvaško in Slovenijo so nastali predpogoji za skupno organizacijo mednarodnega folklornega festivala pod okriljem CIOFF-a, poimenovanega Rudarska luč, ki se bo istočasno odvijal v dveh državah. Predstavnika obeh društev sta tako v soboto podpisala medsebojni sporazum za potrebe skupne organizacije mednarodnega folklornega festivala, ki ga bodo prvič predvidoma organizirali prvi konec tedna v juliju 2024. »Imamo že kar bogato tradicijo sodelovanja, zdaj pa bo, upamo, še bogatejša s tem, da bomo skupaj ponesli folklorni glas drugam,« je dejal Petrovič.

Rudarsko dediščino ohranjajo tako v Rudah kot na Senovem

Kot je bilo že omenjeno, Senovo in Rude povezuje skupna rudarska preteklost in dediščina. »Brez tega sodelovanja mi v Rudah zagotovo ne bi imeli obnovljenega rudnika svete Barbare, saj smo pri tem potrebovali mednarodnega partnerja, pa tudi na Senovem bi težko obnovili rudarsko dediščino,« je dejal predstavnik KUD Oštrc Rude Josip Lebegner. Spomin na čase rudarjenja v kraju, ki se je nehalo že pred 70 leti, vsako leto obeležijo z dnevi rudarske greblice, značilne jedi rudarjev. »Za razliko od Senovega, kjer je rudnik deloval dlje, še v tem tisočletju, je pri nas vse zelo hitro šlo v pozabo. Jaz sem rojen v Rudah, pa nisem vedel, kje je vhod v rudnik. Zahvaljujoč omenjenemu projektu smo obnovili rudnik in lani smo imeli v njem okoli štiri tisoč obiskovalcev,« pravi Lebegner.

Za ohranjanje dediščine rudarstva na Senovem skrbi zlasti Turistično društvo Senovo. V osnovni šoli so uredili mini premogovniški rov, v vseh treh kolonijah (Uradniški, Stari in Novi) krušne peči, spominski obeležji Svetilka rudarske sreče in Kocka, posvečena generacijam rudarjev, v Ravnah je muzej tehniške dediščine, na Reštanju pa t. i. Mašinhaus. »Če vse to povežemo v en sklop, je to zelo bogat prikaz. Smo tudi člani združenja Ruda – združenje za ohranjanje rudarske dediščine Slovenije in se tudi obiskujemo z drugimi kraji, ki so člani združenja. Vsi dobro vemo, da je rudarstvo omogočalo razvoj samega kraja in preživetje generacij,« pojasnjuje Petrovič. Potem ko je bilo vse našteto sprva predvsem zasluga entuziastov, ki so zbirali materialne spomine na rudarjenje, želijo zdaj to prenesti na Mestni muzej Krško, tako da v sklopu participativnega proračuna MO Krško že poteka projekt Srečno, knapi, v okviru katerega bo 20. oktobra prireditev in premiera istoimenskega filma, v katerem bo zajetih okoli 20 pričevanj o življenju nekoč in kaj je rudnik pomenil za kraj. »Vse rudarske rekvizite bomo popisali in arhivirali, da bo mestni muzej prevzel patronat nad zbirko (kot na lokaciji Mašinhausa) v smislu njenega ohranjanja in promocije,« je še dodal Petrovič.

Rudarska greblica – zaščiten kulinarični proizvod

Slovesnemu podpisu je sledila še prireditev Dobrote iz krušne peči, na kateri sta predstavnici KUD Oštrc Rude prikazali pripravo že omenjene rudarske greblice. Gre za slan kolač, ki so ga včasih pripravljali predvsem v revnih rudarskih družinah predvsem kot hrano za rudarje, ime pa je dobila po greblici, starinskem lesenem orodju za razgrinjanje žerjavice v krušni peči. Pripravi se ga iz ročno valjanega tankega testa z nadevom iz svežega kravjega sira z raznimi dodatki – mletimi orehi, špinačo, blitvo, koprivo, porom, naribanim korenčkom ipd. Jed je bila pred leti razglašena za nematerialno dediščino Hrvaške, dobila nacionalno oznako geografskega porekla in postala prvi zaščiteni kulinarični proizvod Zagrebške županije. od leta 2021 je zaščitena tudi na ravni Evropske unije. Edini registriran proizvajalec rudarske greblice je zaenkrat parna pekarna Nikl v Rudah. Tokrat so jo spekli v senovski rudarski peči, kjer so za udeležence prireditve spekli tudi kruh in nekaj prosjač, značilne senovske jedi, ki pa je ni možno zaščititi na podoben način kot greblico ali denimo pri nas belokranjsko pogačo, saj nima točno določenega recepta oz. je pač narejena iz tistega, kar je pač ostalo pri hiši – skute, klobase, slanine, zelenjave …

Druženje in degustacijo rudarske greblice in prosjače v Novi koloniji sta z glasbo popestrila tamburaška skupina iz Rud, ki prav tako izhaja iz rudarske tradicije kraja, in domači harmonikar Andrej. Naslednji vikend bodo Senovčani sosedom s hrvaške vrnili obisk in tam kuhali gobovo juho in ajdove žgance.

P. P.

#povezujemoposavje