Časopis za pokrajino Posavje
13.12.2018
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

12. martinovanje v Kleti Krško

Objavljeno: Nedelja, 11.11.2018    Rubrika: PANORAMA Redakcija
12. martinovanje v krski kleti (71)

Martinovanje z dobrodelno noto pomoči Bejaminu in Cvetki Ferlin: (z leve) Miljenko Muha, Benjamin Ferlin, Gabrijel Metelko in Darko Anžiček

V današnjem dnevu goduje sv. Martin. Četudi izvorno naj ne bi bilo veliko razloga za pravi pravcati ljudski praznik na ta dan, saj je bil na 11. november leta 397 pri francoskem Toursu pokopan izredno priljubljen škof sveti Martin, čigar življenje je zaznamovala skromnost, se mu pripisujejo med drugim tudi zasluge za širjenje gojenja vinske trte po tourinški regiji. Njegovo godovanje sovpada s koledarsko prelomnico letnih časov, ko naj bi bil ves pridelek pod streho in pred zimskim počivanjem zemlje dokončana vsa obdelovalna opravila.

Kar velja tudi za vinogradniške površine, ko se vinska trta odene v času primerne rdečo-rumene pastelne barve in jo vinogradniki pripravijo za novo rastno sezono. Hkrati 11. dan v mesecu novembru ponarodelo velja za dan, ko »svet’ Martin iz mošta dela vin’«, kar pomeni, da naj bi šlo za mejnik, ko se grozdni sok (mošt) z alkoholnim vrenjem spremeni v vino. Pa vendar gre za simbolni dan, saj je fermentacija alkohola pogojena s trgatvijo, ta pa z vremenskimi pogoji, obiljem sonca in posledičnim zorenjem grozdnih jagod. A ker se redne trgatve zvrstijo okvirno v obdobju od zadnje četrtine avgusta do prve polovice oktobra, drži, da dnevi v začetku novembra predstavljajo ’rojstvo’ mladega vina.

Tradicionalno martinovanje v krški kleti

12. martinovanje v krski kleti (3)

Dva od skupno dosedanjih štirih enologov kleti, novi Jure Grubar in upokojeni Rudi Kos

In če se povrnemo na martinovanje, je to simbolna priložnost za snidenje in poveseljačenje v družinskih, prijateljskih pa tudi poslovnih krogih. Že 12. leto zapored sta ga minuli petek za poslovne partnerje, predstavnike občin, drugih ustanov in sodelavce pripravila tudi Kmečka zadruga Krško in njen paradni konj Klet Krško, ki prav v mesecu novembru letošnjega leta obeležuje častitljivo 90-letnico delovanja, ter družba Kostak. Namen obeh gostiteljev je vsaj za en dan pod eno streho na neformalen način združiti vse subjekte, s katerimi se tako ali drugače srečujeta na trgu, so posredno ali neposredno vpeti v skupen prostor, četudi se več njih v njem srečuje tudi kot panožna konkurenca. A za tovrstne teme ali morebitne polemike je v krški kleti tega dne vzpostavljen tihi moratorij, zato je pozitivno naravnan, namenjen sproščenemu kramljanju, snidenju, spoznavanju, izmenjavi mnenj, kot dnevu pritiče spremljajoči martinovi pojedini, kulturnem nazdravljanju z vinom kleti, ne izostanejo pa tudi dobra dela z noto pomoči sočloveku v stiski. Tako sta letošnjo donacijo v višini 5000 evrov KZ Krško in Kostak prek Lions kluba Krško namenila 29-letnemu Benjaminu in njegovi mami Cvetki Ferlin iz Dolenjega Leskovca pri Brestanici, katerima so na pragu zime, prav na današnji dan pred enim mesecem, ognjeni zublji povsem uničili dom. Benjaminu sta donacijo izročila predsednika KZ Gabrijel Metelko in Lionsov Darko Anžiček.

12. martinovanje v krski kleti (78)

Zahvala gostiteljev Janeza Živiča in Miljenka Muhe Bernardi Žarn in Nuši Derenda, ki sta z besedami in pesmimi dodatno popestrili druženje

Sicer pa sta direktorja obeh družb, Janez Živič in Miljenko Muha, z nagovori zbranim in duhovitimi pripombami poskrbela, da je srečanje udeležencev doseglo že navedeni namen, čemur so upihnili dušo tudi dve znani Posavki – Bernarda Žarn s povezovanjem niti druženja v uradnem delu in Nuša Derenda z že zimzelenimi pa tudi novejšimi pesmimi, in s krstom vina videmski župnik Mitja Markovič, ki se je z nagovorom navezal na interpretacijo manj znane pridige Koheleta v Stari zavezi. Slednja govori o modrosti, bogastvu ipd. pa tudi o vinu in ostalih sadovih narave in dela, v njej pa pravi: »... nečimrnost čez nečimrnost, vse je nečimrnost!« Pridigar je kar 33-krat v zapisu uporabil izraz nečimrnost, je dejal Markovič, pri čemer se sam ob različnih interpretacijah zapisa nagiba k temu, da je pridigar želel doseči pri ljudeh ravno obratno od nečimrnosti oz. da bi se ti vprašali: »Ali je res vse brez pomena, ali je res vseeno, ali se trudim ali ne, ali je res jutrišnji dan enak včerajšnjemu, ne glede na to, ali jaz kaj vložim v to ali ne ...?« Kakor je zaključil Markovič, slednje (da je treba delati, delo ceniti in da je treba v sadovih svojega dela tudi uživati, op. p.) potrjuje tudi zaključek pridige, ki govori: »Pojdi, jej z veseljem svoj kruh in pij veselega srca svoje vino. Uživaj življenje z ženo, ki jo ljubiš, vse dni svojega nečimrnega življenja, kolikor ti jih je dal Bog pod soncem. Pojdi, jej z veseljem svoj kruh in pij veselega srca svoje vino, saj se Bog že od davnaj veseli vsega tvojega dela.«

V jubilejnem mesecu jubilejnega leta nova ponudba

12. martinovanje v krski kleti (69)

Krst vina je tradicionalno opravil videmski župnik Markovič.

Dela in sadov dela, ki jih je ob tej priložnosti navedel Markovič, med župljani Župnije Videm ob Savi in širši družbeni sferi sprejemljiv in priljubljeni župnik, se veselijo tudi v krški kleti. Ob vrsti odličij in prestižnih priznanj, ki so jih prejeli za kakovost svojih vin, je razlog več za to v letošnjem novembru zaokroženo 90-letno delovanje, v obdobju katerega se jim je uspelo zoperstaviti ne le različnim pojavom bolezni trte, temveč tudi gospodarskim in drugim krizam. V letu 1928 je ta botrovala tudi k ustanovitvi predhodnice krške kleti – Vinarske zadruge Kostanjevica na Krki –, v katero so se z zavedanjem, da bodo za doseganje skupnega cilja močnejši, v kolikor bodo delovali povezano in koordinirano, združili večji in manjši vinski pridelovalci.

12. martinovanje v krski kleti (84)

Med novostmi kleti je tudi brezalkoholna: sok žametovke, iz katerega se da z malo domišlije pripraviti osvežujoč brezalkoholni napitek ali koktajl.

Z začetkom vinarske zadruge sovpadajo tudi začetki uveljavitve vina cviček in njegovega trženja tako v slovenskem prostoru kot preko njegovih meja, zadrugi, ki se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja iz Kostanjevice preselila v grajsko klet leskovškega Šrajbarskega turna, pa gre pripisati tudi levji delež pri prizadevanjih in uveljavitvi zaščite geografskega porekla cviček PTP. Četudi ta dolenjski posebnež, kot mu pravijo, ostaja paradni konj kleti, pa v njej spričo števila njegovih pridelovalcev in še vedno premalo nadzorovanega vinskega trga, raznotere ponudbe na prodajnih policah in z njo povezanimi vse zahtevnejšimi kupci dajejo velik poudarek kakovosti pridelave ostalih rdečih in belih vin, penin in predikatov kakor tudi razvoju novih vinskih proizvodov. Tako so pred dnevi predstavili novosti kleti: pasterizirani naravni sladki sok iz 100 % žametovke, vrhunski destilat, za katerega so trenutno še v postopku pridobivanja dovoljenja za trošarinsko skladišče, ter aromatizirani pijači na osnovi penečega vina Princess in Red baron (več o tem smo zapisali v pred dnevi izdani novi številki časopisa Posavski obzornik). Plasiranje novih proizvodov na tržišče pa je bila tudi priložnost, da so predstavili novega enologa kleti Jureta Grubarja, ki že od zadnje trgatve z uporabo uvajanja sodobnejših postopkov in novimi slogovnimi usmeritvami bdi nad vini krške kleti.

Jure Grubar in upokojeni enolog Rudi Kos sta simbolično predajo dela opravila tudi pred okoli 150 udeleženci martinovanja v krški kleti, pri čemer je bil prvi deležen aplavza za dobrodošlico in vzpodbudo, drugi pa v zahvalo za opravljeno minulo delo, s katerim se je zapisal v anale Kleti Krško.

B. M.
« Nazaj na seznam