Časopis za pokrajino Posavje
5.04.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Besedni ples v Skupini za samopomoč

Objavljeno: Nedelja, 16.02.2020    Rubrika: PANORAMA Redakcija
ssm (6)

S četrtkovega srečanja Skupine za samopomoč v prostorih Zdravstvenega doma Krško

Skupine za samopomoč imajo v okviru Društva onkoloških bolnikov Slovenije pri nas že dolgoletno tradicijo. Ena izmed dvajsetih v naši državi je pred dvajsetimi leti zagledala luč sveta tudi v Krškem. Ves čas jo koordinira prostovoljka Marija Stopinšek, ki je v pogovoru dejala, da imajo mesečna srečanja vsak drugi četrtek, udeležujejo pa se ga osebe iz krškega, brežiškega in sevniškega območja, ki so se srečale z boleznijo rak.

Zadnje srečanje je potekalo 13. februarja, medse pa so povabili Marijo Hrvatin, sicer ambasadorko Programa Svit za zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke, ki je zaradi tega programa, kakor sama pravi, preživela. Tokrat je med zbrane prišla kot pesnica in spregovorila o svoji zadnji pesniški zbirki Med arkadami panteona, ki je nastajala kot pisalna terapija, ko se je v minulo poletje srečevala z novo diagnozo in boleznijo. S pisanjem je  premagovala vse z bolnišnico ter zdravniki povezane vrste strahu. Uvodoma je prebrala za srečanje pripravljen poetični sestavek v sedmih odstavkih, ki ga je poimenovala Besedni ples. »Stojim na mestu. Zacepetam. Prebuja se dan. Ne morem se premakniti. Strah me je. Leze v kosti. Prikazuje nepremagljive grimase. Jutro zablešči sončni žarek,« je Hrvatinova podajala svoje zapisane misli in zaključila, »Strah lahko zažira. Upogiba moj ritem. A sem močna. Ne predam se. Utrdim svoj korak. Razširim svoj nasmeh. Prestopim v večer. Vrata odškrtne noč. Rahlo zatrepetam. Ne predam se.« Univerzitetna diplomirana psihologinja Alenka Kunej, ki je strokovna vodja skupine, je ob tem podala nekaj novih podlag za nadaljevanje in izpostavila, da je zelo pomembno v sebi najti sebe. Ob srečanju z vsakršno boleznijo je potrebna volja, še močnejša pa mora biti pri diagnozi rak, da se zmore priti iz njegovega primeža in okrevati. Vedno je dobrodošla spodbuda, tolažba in topla beseda. Tudi zato so skupine, ki skupaj premagujejo stresne situacije ter si izmenjujejo mnenje, tako pomembne, saj mnogi spoznajo, da v svojih zdravstvenih težavah niso sami, rak se je zgodil mnogim okrog njih. Sproščeno srečanje je rodilo še mnogo več besed, ki so jih zbrane odstirale s Hrvatinovo, ko je med drugim tudi povedala, kako in kje so pesmi nastajale ter zakaj zbirka nosi ravno takšen naslov. Večer je dopolnila s prebiranjem svojih pesmi tudi ena izmed udeleženk srečanja, podeljenih je bilo še nekaj razmišljanj o soočenju s svojo boleznijo, preživljanju vsakdana, Kunejeva pa je ob vsem tankočutno pridodala svoj strokovni pogled. Ob zaključku se je pogovor razvil o izletu v Rim, ki ga načrtujejo v aprilu.

M. H.
 
« Nazaj na seznam