Časopis za pokrajino Posavje
27.02.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Bojana Balon: Jutra v Beogradu so prej svetla kot v Posavju

Objavljeno: Nedelja, 10.01.2021    Rubrika: PANORAMA Redakcija
Bojana Balon

Bojana Balon

Med mnogimi Posavkami in Posavci, ki jih je pot odpeljala v svet, je tudi Bizeljanka Bojana Balon. Že skoraj 18 let je njen drugi dom srbska prestolnica Beograd, kjer kot vodja Pobude jugovzhodne in vzhodne Evrope za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem (SEESAC) med drugim prispeva k ohranjanju miru in varnosti v svetu. Seveda nismo mogli mimo aktualne pandemične krize, ki jo po njenih ugotovitvah Srbi preživljajo v bolj sproščenem vzdušju kot mi.

bojana_balon_sestanek_z_ministrom_za_obrambo

Na decembrskem sestanku z ministrom za obrambo Republike Srbije Nebojšo Stefanovićem (Balonova je prva z leve)

42-letna Bojana Balon se je leta 2003 po končanem magistrskem študiju na Centralnoevropski univerzi v Budimpešti, kjer je študirala mednarodne odnose in evropske študije, preselila v Beograd. V glavnem mestu Srbije je zaposlena pri Programu Združenih narodov za razvoj, v okviru katerega vodi regionalno pobudo SEESAC, ki nudi državam v jugovzhodni in vzhodni Evropi pomoč v izboljšanju mehanizmov za nadzor osebnega in lahkega orožja ter krepi regionalno sodelovanje na tem področju. »Glede na to, da je po konfliktih na Balkanu dosti nelegalnega orožja ostalo v lasti civilnega prebivalstva in da je Zahodni Balkan še vedno vir ali tranzitna regija za nelegalno trgovino z orožjem, je to še vedno zelo pomembna tema za Evropsko unijo kot tudi države članice EU,« razlaga Balonova in nadaljuje, da so leta 2018 pomagali državam v regiji v oblikovanju Načrta za boj proti nelegalni trgovini z orožjem na Zahodnem Balkanu. Po njenih besedah so v SEESAC pobudi v imenu EU ter v sodelovanju z ministrstvi za zunanje zadeve Nemčije in Francije ter vladami držav na Zahodnem Balkanu zadolženi za koordinacijo in nadzor nad sprovajanjem tega regionalnega načrta. »Pomagamo v harmonizaciji zakonskega okvira držav na Zahodnem Balkanu z zakonskim okvirom EU, pri razvoju strategij in institucionalnih struktur, varnostnih izboljšavah pri skladiščenju orožja in streliva, uničevanju zaplenjenega orožja in streliva, nabavi opreme ter organiziramo izobraževanje s ciljem boljšega odkrivanja nelegalne trgovine in preiskav,« pojasnjuje sogovornica, ki v tej koordinacijski vlogi veliko časa nameni stikom z njihovimi partnerji v vseh glavnih mestih Zahodnega Balkana kot tudi s ključnimi mednarodnimi organizacijami, ki so aktivne na Zahodnem Balkanu (npr. NATO in OVSE). Balonova je na zadnjem službenem potovanju pred epidemijo novega koronavirusa pred skoraj enim letom v Berlinu na ministrski konferenci, posvečeni prej omenjenemu regionalnemu načrtu, poročala o napredku v implementaciji le-tega.
IMG_2579

Na konferenci z ministroma za zunanje zadeve Nemčije in Francije konec januarja 2020


Srbi lažje preživljajo pandemijo

O primerjavi med Slovenijo in Srbijo postreže z zanimivo izjavo: »V Beogradu sonce vzhaja 16 minut, preden vzide v Posavju. Tako da so jutra tukaj prej svetla. Ljudje so tukaj mogoče malo bolj sproščeni kot v Sloveniji, ampak to vaši bralci že vedo. Mnogi radi in pogosto pridejo v Srbijo. Pred kratkim me je poklical bivši ’sošolec’ s Fakultete za družbene vede, ki je zelo na hitro naredil analizo, da Srbi lažje preživljajo pandemijo, ker so bolj odporni kot Slovenci zaradi kriz, s katerimi so se soočali pogosto v zgodovini. Nekaj je res na tem, po drugi strani pa jih rešuje tudi to, da se znajo sprostiti in imajo zelo razvit smisel za humor. Spomnim se, da sem enkrat v lekarni spraševala, ali imajo neko kremo, ki nima parabenov, aluminija in še ne vem česa, in je gospa lekarnarka začudeno rekla: ’Komšinice, jel vi planirate, da živite sto godina?’« (v prevodu: Soseda, ali nameravate živeti sto let?). Kot pravi, se Srbi z nostalgijo spominjajo Jugoslavije in potovanj v Slovenijo, popolni neznanci ji z veseljem povedo par kitic pesmice v slovenščini, ki so se je naučili v osnovni šoli. Izpostavlja, da Srbija, tako kot večina držav na Zahodnem Balkanu, že leta in leta trpi zaradi t. i. bega možganov: »Mladi zapuščajo državo in se ne vračajo. Podeželje ostaja nerazvito in mladi tam ne vidijo perspektive. Mesta so prenaseljena. Beograd zadnje čase zaseda vrh lestvice mest z najbolj onesnaženim zrakom na svetu. Korupcija najeda družbo. Politika pa se prepogosto razume kot sredstvo uresničevanja zasebnega interesa in ne kot sredstvo za doseganje javnega dobra. Če malo bolje razmislim, Srbija ni edina, ki se sooča s temi problemi.«

Šolarji en mesec na počitnicah

V Srbiji je trenutno situacija zaradi pandemije po njenih besedah še vedno dokaj resna. Zdravstveni delavci so že predolgo pod prevelikim pritiskom, število okuženih in obolelih v bolnišnicah pa se počasi le znižuje. Od 21. decembra veljajo poostreni ukrepi za vstop v Srbijo, navaja. »Tujci lahko vstopijo v Srbijo samo z negativnim PCR-testom, ki ni starejši od 48 ur. Državljani Srbije in tujci, ki imajo začasno ali stalno prebivališče v Srbiji, lahko vstopijo v državo, ampak jim je odrejena 10-dnevna samoizolacija. Pred božičem je bil delovni čas trgovskih centrov, gostinskih objektov (brez glasbe) in storitvenih dejavnosti podaljšan do 20. ure. Ljudje v zaprtih prostorih nosijo maske, veliko jih nosi tudi zunaj,« opisuje Balonova in še omenja, da so šolarji na počitnicah od 18. decembra do 18. januarja, saj so združili novoletne in zimske počitnice, vrtci pa so normalno odprti. Pred tem je pouk potekal različno v različnih šolah. Zmanjšali so razrede, skrajšali ure, ponekod so učenci lahko izbirali, ali bodo šli v šolo ali se bodo učili na daljavo. »To je vsekakor bolje kot aprila in maja ko smo imeli nekaj podaljšanih vikendov, ko nismo smeli zapustiti stanovanj tri do štiri dni – tako je bilo za veliko noč kot tudi za prvomajske praznike. Druga skrajnost pa so novoletni prazniki, ko so turistična središča, kot sta Kopaonik in Zlatibor, polna turistov. Dosti ljudi skrbi, da se bo virus zaradi tega ponovno razširil. V Srbijo sta sicer prispeli že dve cepivi – Pfizerjevo in Sputnik V,« poroča. Kot še pove, je bila lani v času epidemije na Bizeljskem enkrat, in sicer poleti, ko je bilo že skoraj videti, da je epidemije konec. »Zdi se, da rodnega kraja nisem čisto zapustila, pogosto prihajam na Bizeljsko,« zaključi Balonova, ki ima tudi izkušnje z novinarstvom, saj je v najstniških letih o dogodkih na Bizeljskem in v Gimnaziji Brežice pisala za takratni časopis Naš glas.

Rok Retelj, foto: osebni arhiv

Prispevek je objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 7. januarja 2021.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam
»

najbolj brani članki