Časopis za pokrajino Posavje
30.05.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Čebelar gnezdi na Bizeljskem in ne samo tam

Objavljeno: Sreda, 13.05.2020    Rubrika: PANORAMA Sporočilo
Merops-apiasterpeskokopŽupjek2020_05_08-DK

Čebelar (Merops apiaster)

Po 20. aprilu se je začel vračati iz prezimovanja eden naših najbolj pisanih ptičev – čebelar (Merops apiaster). Že od leta 1985 ga spremljamo v najstarejši kontinuirani gnezdilni koloniji v peskokopu Župjek pri Bizeljskem. Zaradi atraktivnosti ptice in možnosti nemotečega opazovanja je lokacija opremljena z informativnimi tablami ter opazovalnico.

O ČEBELARJU

Čebélar ali legát je ena od najlepše obarvanih ptic, ki živijo v Sloveniji. Ime izvira iz načina prehrane, saj jé čebele in druge velike žuželke (kačje pastirje, metulje, hrošče, škržate …), ki jih spretno lovi v zraku. Velik je od 27 do 29 cm, razpon peruti ima od 44 do 49 cm.
Merops-apisterluknjepeskokop-Bizeljsko2020_03_05-DK

Luknje v peskokopu, v katerih gnezdi čebelar



Peskokop Župjek pri Bizeljskem je bila dolga leta edina znana lokacija gnezdenja v Sloveniji. Po pripovedovanju domačinov (Vlado Balon) čebelarji kontinuirano gnezdijo tam že od leta 1984. Letno gnezdi med 20 in 50 pari. Opazimo jih lahko še marsikje po Sloveniji (obrežje reke Reka, ob Muri, na Goričkem, na robu Krakovskega gozda, v gramoznicah Krško-brežiškega polja, ob Savi pri Ljubljani, v Halozah), vendar v manjših  in nestalnih kolonijah. Po ocenah DOPPS-a (Atlas ptic Slovenije, 2019) letno gnezdi v Sloveniji med 40 in 150 pari. V Obsotelju skoraj tretjina in skupaj z bližnjim Posavjem več kot polovica. Prvotno so gnezdili le na erodiranih rečnih brežinah, kar je z urejanjem vodotokov postalo prava redkost.
gnezdišče-čebelarfotoopazovalnica2020_05_11-DK

Fotoopazovalnica

Tako ostanejo kot primerne lokacije odkopne stene gramoznic ter manjše vertikalne stene, ki so posledica urejanja krajine (npr. urejanje teras pri vinogradih, nastanku cestnih usekov). Zelo redko se zgodi, da gnezdo uredijo tudi na povsem ravnih golih površinah. Zaradi ogroženosti (pomanjkanje primernih gnezdilnih sten in hrane) je zavarovan v Sloveniji in celotni EU (tudi kvalifikacijska vrsta ekološkega omrežja Natura 2000).
Merops-apiasterpeskokop-Bizeljsko2020_05_05-DK

V Slovenijo se vrnejo čebelarji ob koncu meseca aprila. V prvih tednih izkopljejo v vertikalne stene 1–2 m dolge gnezdilne rove. V kolikor se stari gnezdilni rovi niso preko leta porušili se naseli kar v njih. Pogosto začne par kopati več rovov, končata pa samo enega. Konec maja pričnejo z valjenjem (4 do7 jajc), ki traja 24 dni, čemur sledi intenzivno hranjenje mladičev. Plen iščejo na območjih mozaične kulturne krajine ravnic nižinskih rek. Konec julija družine z mladiči že odletijo in se ob virih hrane (vodotokih) pomikajo proti tropski Afriki, kjer bodo prezimili.
 
OPAZOVANJE, FOTOGRAFIRANJE ČEBELARJA

Obdobje hranjenja mladičev je najbolj primerno za opazovanje, zlasti ob vročih in soparnih dnevih, ko oba starša prinašata v kljunih hrano. Obvezna je uporaba teleobjektivov (zoom-ov) in maskiranja (obleka ali šotor). Prvo pravilo je, da človek s svojo prisotnostjo v bližini gnezdišča ne moti poteka gnezdenja in hranjenja mladičev. V primeru motenja se moramo takoj odstraniti.
 
ČEBELAR V KOZJANSKEM PARKU V LETU 2020

Letos so se prvi čebelarji vrnili 24. aprila, opazovali pa smo jih tudi v preletu, npr. med izvajanjem varovanja Clusijevega svišča na Lovrencu. Pred njihovim prihodom smo na lokaciji v peskokopu Župjek izvedli dela, ki bodo omogočila obiskovalcem lažje opazovanje, čebelarjem pa izboljšalo njihov habitat.

Prostor med gnezdilno steno in opazovalnico smo ob pomoči lokalnega podjetja AGRAD očistili lesne zarasti in splanirali, da bomo lažje tekom leta kosili/mulčali zarast. Vsa dela so bila izvedena v soglasjih Zavoda RS za varstvo narave in nadzornika rudarjenja (Georudeko).  Tako smo:
  • odstranili invazivne zelnate (ambrozija, orjaška in kanadska zlata rozga) in lesne (robinija) vrst ter izravnali teren, da bo tekom vegetacijske dobe mogoče sprotno odstranjevanje teh vrst,
  • izboljšali habitat za prehranjevanje čebelarjev.
  • olajšali pogled iz opazovalnice do gnezdilne stene,Ob tem smo uredili še prikrit prostor iz katerega bo možno fotografirati čebelarje.
Iz izkušenj preteklih let namreč vemo, da lokacijo vsako leto obišče veliko fotografov, tako domačih kot tujcev. Dostop in uporaba je omogočena le ob upoštevanju naslednjih pogojev:
  • dostop od opazovalnice do »fotoopazovalnice« je mogoč le za namen fotografiranja,
  • dostop je časovno omejen – vanj moramo priti do 6.ure zjutraj in ga moramo zapustiti do 9. ure dopoldan,
  • fotografi morajo svoj prihod sporočiti preko e-sporočila nadzorniški službi Kozjanskega parka,
  • med fotografiranjem ne smemo z glasovi ali izstopanjem motiti aktivnosti čebelarjev.
Uporabo fotoopazovalnice in njen vpliv na čebelarje bomo preverjali z videonadzorom in dnevnim nadzorom naših naravovarstvenih nadzornikov. Poleg tega določen nadzor izvajajo tudi lokalni prebivalci. V kolikor bi se izkazalo, da fotografiranje kakorkoli moti aktivnost čebelarjev, ga bomo nemudoma prekinili.

V preteklih letih smo na območju peščenih vinorodnih gričev med Bizeljskem in Pišecami odkrili manjšo kolonijo v Dednji vasi, letos tudi na obrobju Pišec. V naslednjih letih bi radi na območju peskokopa uredili še večjo mlako z vodnim rastlinjem. Želja je tudi urediti infocenter – po možnosti v imitaciji čebelarjevega rova (oziroma repnice). Konec koncev je Občina Brežice silhueto čebelarja uporabila na obcestnih tablah na mejah občine. Pa ga mnogi lokalni prebivalci žal sploh ne poznajo.
 
Dušan Klenovšek, Kozjanski park
 
« Nazaj na seznam
»