Čestitamo ob jubilejih Posavk in Posavcev!

V zadnji številki Posavskega obzornika je v rubriki Posavska panorama (str. 27) objavljenih kar precej takšnih in drugačnih jubilejev Posavk in Posavcev, ki smo jih v nadaljevanju zbrali na enem mestu.

50 let poroke zakoncev Lajkovič

8. maja letos sta 50 let poroke praznovala moja starša Nada in Ivan Lajkovič s Črešnjic pri Cerkljah ob Krki. Ostati skupaj toliko let zahteva nemalo prilaganj, potrpežljivosti in vztrajnosti tudi takrat, ko bi najraje vrgel puško v koruzo. Zato si je treba včasih zatisniti ušesa, spet drugič zamižati in definitivno ne povedati vsega, kar imaš tisti trenutek na koncu jezika. In to je recept za uspešen zakon. Ali kot bi v šali rekel pokojni Črešenčan, Špilerjev stric Jože, »če bi dobila 50 let ’resta’, bi bl’a zdej fraj«. Hvala vama, draga starša, da sta vztrajala skupaj, ter za vso skrb in podporo na poti skozi življenje. Ostanita zdrava in še dolgo z nami. S hvaležnostjo, hči Judita in sin Jani ter vnuki Timotej, Benjamin, Lea in Samo. J. Lajkovič

90-letnik, poročen 66 let

V zadnjih dneh septembra je v krogu družine in prijateljev praznoval okrogli jubilej, 90 let, Alojz Simončič z Gorice. Odraščal je kot srednji otrok v družini. Brezskrbno otroštvo je pretrgala očetova prerana smrt, ostal je sam z mamo in dvema sestrama. Odraščanje je zaznamovalo trdo delo, saj je pri delu skušal nadomestiti očeta, in izgnanstvo med drugo svetovno vojno. Leta 1955 se je poročil. Z ženo Rozalijo sta imela posebno, dvojno poroko, saj se je njegova sestra hkrati poročila z Rozalijinim bratom. 15. novembra bosta z ženo Rozalijo praznovala že 66 let poroke. Po vojni se je zaposlil v Celulozi Krško, kjer je delal do upokojitve. V zakonu sta se jima rodila sinova Alojzij in Ivan, imata tri vnuke, največje veselje pa zakoncema predstavljata pravnuka Brina in Lukas. T. L.

Pri 90-ih še vedno samostojen

7. oktobra je 90. rojstni dan praznoval Andrej Unetič z Gorice. Odraščal je kot najstarejši otrok v družini, ob treh bratih in sestri. Žal je družina takoj po vojni, leta 1945, izgubila mamo. Po končanem šolanju v Krškem se je poklicno izobraževal v Strojni železničarski šoli v Mariboru in postal strojni ključavničar. Njegova prva zaposlitev je bila v Celulozi Krško, kjer je delal kot vzdrževalec strojev. Konec leta 1959 je odšel v Nemčijo, kjer je bil zaposlen več kot 50 let. Domov se je vrnil leta 2011. Živi na Gorici, kjer še vedno popolnoma samostojno skrbi za dom in gospodinjstvo, še vedno vozi, veliko bere in vse okoli sebe navdušuje s svojo vitalnostjo. Ob rojstnem dnevu so ga obiskali tudi predstavniki KS Veliki Podlog, KO RK Veliki Podlog in Društva izgnancev Leskovec. T. L.

90-letnica Terezije Mežič

Terezija Mežič, vsem znana kot Rezi, je v oktobru praznovala 90. letnico. Rojena 19. 10. 1931 v kmečko družino s sedmimi otroki je že v rani mladosti izkusila grenkobo vojne. Do 3. razreda je bila odlična učenka OŠ Veliki Podlog, nato pa so bili izgnani v Nemčijo, kjer je nadaljevala šolanje. Usodnega dne leta 1945, tik pred koncem vojne, je gospa Rezi v bombnem napadu izgubila tri sestre, sama pa je bila poškodovana, izgubila je nogo. Po vrnitvi v Slovenijo je nadaljevala šolanje in tako zaključila takratno gimnazijo v Krškem. Ponujena ji je bila služba, vendar je raje ostala doma na kmetiji, opravljala različna kmečka opravila ter pazila na nečake in nečakinjo. Sedaj živi s svakinjo (93-letno gospo Ivanko), s katero še v veliki meri poskrbita sami zase, ter z nečakom in njegovo družino. Kratkočasi se z reševanjem križank in branjem, rada pa tudi poklepeta in pripoveduje o življenju. Dan po njenem rojstnem dnevu smo jo obiskali podžupan Občine Krško, predsednica sveta KS Veliki Podlog, predstavnik vasi Mali Podlog, predstavnice Rdečega križa in predstavnica izgnancev. M. M.

#povezujemoposavje