Časopis za pokrajino Posavje
24.01.2022
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Citrarka Jasmina Levičar: Vsaka izkušnja prispeva k novi širitvi znanja

Objavljeno: Četrtek, 30.12.2021    Rubrika: PANORAMA Redakcija
citarka jasmina levicar (6)

S praga domače hiše na Prevorju ji pogled vsak dan zaobjame Bohor. »Tako sem,« pravi Jasmina Levičar, »vsak dan doma. Kajti dom je tam, kjer je srce, v njem pa je prostor tako za dom na Prevorju kot rodnem Senovem.«

Četudi je citrarka Jasmina Levičar pred 12 leti Dovško na Senovem zamenjala za domovanje na Prevorju v občini Šentjur, kjer si je s partnerjem Matjažem Jevšnikom ustvarila družino, jo pot še vedno večkrat na teden vrača domov. K očetu, bratu pa tudi učencem, ki jim predaja znanje in ljubezen do igranja na citre.


Ko je Jasmina začela obiskovati tretji razred senovske osnovne šole, se je želela vpisati v glasbeno šolo. Sprva jo je sicer nezadržno vleklo h klavirju, saj se je med obiski pri sosedu Jožetu Šolnu s prsti velikokrat sprehajala po črno-belih tipkah, a časi so bili drugačni, mi pripoveduje, nakup klavirja bi za družino predstavljal zajeten finančni zalogaj, poleg tega bi v hiši zasedel veliko prostora, pa tudi oče, ki je imel pri hiši edini šoferski izpit, bi se zaradi delovnih obveznosti le težko vezal na njene prevoze k pouku instrumenta in teorije v glasbeni šoli: »Tako mi je mami predlagala, da poskusim igrati citre in na obisk povabila soseda Marjana Jelenka, ki je igral nanje, da mi jih pokaže in predstavi. In takoj, ko sem zaslišala njihov zvok, sem se zaljubila v ta instrument. Imela sem tudi veliko srečo, da je bil s Senovega virtuoz na citrah Miran Kozole, ki je prevzel moje poučevanje in mi odprl svet zvoka, harmonije in milozvočja, ki ga ta instrument nudi. Name je prenesel tudi svojstven stil igranja, ki mi je ostal blizu in pisan na kožo ne glede na to, da sem se zatem učila igranja citer tudi v glasbeni šoli in obiskovala razne seminarje. Miran je napisal lepo število avtorskih skladb za citre in številne priredbe svetovnih glasbenih uspešnic. Za njegovo popotnico sem mu neizmerno hvaležna, zato si prizadevam s poučevanjem njegove glasbe obenem ohranjati tudi spomin nanj.«

In čeprav je že v četrtem letniku srednje šole kot učiteljica citer na brežiški glasbeni šoli nadomeščala učiteljico med porodniško odsotnostjo in se je že spogledovala s študijem pedagogike ali socialnega dela, jo je študijska pot zanesla v naravoslovne vede. Vpisala se je namreč na fakulteto za geodezijo, študij v letu 2007 tudi uspešno zaključila, a v svojem poklicu ni delala niti enega dneva: »Bilo je obdobje gradbene krize, ko ni bilo mogoče na mojem izobrazbenem področju dobiti dela, zato sem iskala možne rešitve, kako delati tisto, kar vendarle znam – poučevati, četudi, razen nadomeščanja, s svojim izobrazbenim profilom nisem mogla poučevati oziroma se zaposliti za nedoločen čas. A očitno je že tako, da ima vsaka stvar svoj namen, in ker sem imela dovolj močno željo, sem se vključila v tedaj odprt projekt za brezposelne Podjetno v svet podjetništva na Razvojni agenciji Savinjske regije v Celju, nakar sem se na podlagi podjetniške ideje in po pridobljenih kompetencah po petih mesecih samozaposlila kot učiteljica citer. Prve učence sem pridobila na osnovni šoli v Prevorjah in še nekaj drugih šolah in se po obdobju vzponov in padcev pred dvema letoma odločila, da naredim maturo iz citer.« Tako je Jasmina kot prva maturantka iz citer opravila maturo na Glasbeni šoli in Gimnaziji Celje, s čimer je pridobila najvišjo možno stopnjo izobrazbe za citre pri nas, nakar je v minulem študijskem letu uspešno zaključila še pedagoško-andragoško izobraževanje in s tem zadostila pogojem za prijavo na razpise za učiteljico citer: »Trenutno sem zaposlena za polovičen delovni čas na GŠ Krško, nadomeščam tudi porodniški dopust na GŠ Celje in GŠ Slovenske Konjice, svoje učence pa poučujem tudi preko popoldanskega s. p.«

Ker sta njena otroka, 13-letna Zala in 11-letni Jan, že dokaj velika in ne potrebujeta več toliko njene pozornosti kot v mlajših letih, Jasmina vodi tudi študijski krožek, pevsko skupino Zveneče jelše pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Šmarju pri Jelšah, pri KD Prevorje pa citrarsko sekcijo. To pa še ni vse, saj je zaradi pomanjkanja nastopov v obdobju po izbruhu epidemije pred dobrim letom postala tudi sodelavka na Radiu Štajerski val. »Nekega dne sem med vožnjo slišala reklamo, da na radiu iščejo sodelavce. Ker sem se v vlogi voditeljice in povezovalke prijetno počutila že med vodenjem svojih koncertov in ker vsaka izkušnja doprinese k novi širitvi znanj, sem se prijavila na avdicijo in bila zatem tudi sprejeta. Od avgusta lani dalje, ko sem opravila prvo javljanje iz studia kot voditeljica, dvakrat na teden vodim triurno oddajo in oddelam tudi kakšen konec tedna,« še pove.

Najbolj prešmentana citrarka

DSC_0394

Jasmina je geodetinja, citrarka in radijska voditeljica.

Jasmina je že kot mlada citrarka osvajala odličja in nazive na tekmovanjih in srečanjih citrarjev. Leta 1998 je osvojila naziv »Mojster s citrami«, na državnem tekmovanju osvojila zlato odličje, leta 2003 pa na srečanju citrarjev, ljudskih pevcev in godcev v Velenju osvojila naziv »Najbolj prešmentana citrarka«. Kot članica društva Folk Slovenija je nastopila na festivalih etno glasbe v švedskem Falunu, v Tervurenu v Belgiji in v Berovu v Severni Makedoniji, promovirala Slovenijo na turističnih sejmih od Bruslja do Rima, za UNESCO koncertirala ob materinskem dnevu v Parizu, zaigrala na več tematskih večerih po Sloveniji, do sedaj je prispevala glas citer v gledališki igri Svatba v Slovenskem narodnem gledališču in v skladbah uveljavljenih zasedb in pevcev (Ansambel Brodniki, Andreja Zupančič, Prifarski muzikanti idr). Nedvomno ena najbolj prepoznavnih slovenskih citrark z odprtimi rokami sprejema življenje, rada ima ustvarjanje, obožuje svojo družino in naravo. 42-letnica v sleherni dan vstane dobre volje, saj najprej s hišnega praga s pogledom zaobjame Boč in Bohor ...

Bojana Mavsar

(članek je bil objavljen v 23. decembra izdanem časopisu Posavski obzornik)

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam
»