Časopis za pokrajino Posavje
21.04.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Cvetka Tomin: Vsako malo dobro delo šteje in dela svet boljši

Objavljeno: Ponedeljek, 28.01.2019    Rubrika: PANORAMA Redakcija
cvetka tomin RK Slovenije (1)

Cvetka Tomin

Zbor članov Rdečega križa Slovenije je v decembru z veliko večino glasov imenoval Cvetko Tomin iz Blatnega pri Globokem za generalno sekretarko združenja. Po mnenju mnogih je mednarodni ekspert na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami zagrizla v kislo jabolko, a je osebno prepričana, da lahko s strokovnim delom pripore k povrnitvi ugleda organizacije.

Nedavno ste bili imenovani za generalno sekretarko največje slovenske humanitarne organizacije Rdečega križa. Strpnost, človekoljubnost, skrb za sočloveka, za ranljive, naravo in pravičnost so besede, ki so vam gotovo blizu?
To je bil tudi razlog, da sem se odločila za kandidaturo. Rdeči križ Slovenije – Zveza združenj (v nadaljevanju RKS-ZZ, op. p.) deluje v skladu s temeljnimi načeli gibanja RK, to so: humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost in univerzalnost. Že v mladosti sem bila prostovoljka, tabornica … in vodilo mi je bilo, da če lahko komu pomagam, bom to tudi naredila. Kasneje sem spoznala, da samo volja ni dovolj, da je tudi znanje potrebno, da se je vedno znova potrebno učiti ustrezno pomagati, zato sem se poklicno in osebno gradila v tej smeri.

Pravijo, da ste pri Rdečem križu novi obraz za nove čase? Do sedaj nismo zasledili, da bi se politično angažirali …
Tudi niste mogli, saj nisem član nobene politične stranke. Kar seveda ne pomeni, da osebno nimam svojega prepričanja, vselej grem na volitve in izpolnim svojo državljansko pravico in dolžnost. A vedno mi je bilo na poklicni poti prvo znanje in strokovno opravljeno delo. Zato pri imenovanju, če ste na to mislili, nisem imela političnih botrov in sem bila bržkone zaradi tega, ali še sem, presenečenje za vse. Verjetno pa je poleg mojih referenc tudi to botrovalo, da sem dobila tolikšno podporo. Ne zanimajo me spletke, hočem, da se obrnem naprej! Poslanstvo te organizacije mi je vodilo in pika.

Pa vendar, kakšni so vaši načrti za naslednje štiriletno obdobje, kaj želite izboljšati, okrepiti znotraj Rdečega križa?
Zaveza javnosti RKS-ZZ je program dela, ki ga sprejema Zbor vseh članic in članov in ki opredeli prioritetne programske usmeritve, ki jim je potrebno slediti. Po statutu RKS-ZZ je generalna sekretarka pristojna in odgovorna za uresničevanje smernic in sklepov zbora članov RKS in temu ustrezno vodi strokovno službo. Kaj želim izboljšati in okrepiti? Predvsem si želim, da si bo naša organizacija povrnila ugled v javnosti v polni meri, saj si to zasluži. To si zasluzijo prostovoljci, ki vsa ta leta nesebično žrtvujejo prosti čas in pomagajo najbolj ranljivim. To si zaslužijo ljudje, ki so nesebično darovali kri že tolikokrat, brez denarnih nagrad. To si zasluzijo mladi prostovoljci, ki jim materialni status ni najpomembnejša vrednota in se vključujejo v naše delo. Verjamem, da bomo delali transparentno, smo humanitarna organizacija, ki deluje v javnem interesu, da bomo znali težave, ki vedno bodo, na konstruktiven in dostojen način in skladno z načeli naše organizacije reševati.

Rdeči križ je že stara organizacija, z bogato in pestro zgodovino. Kakšna je vloga Rdečega križa danes, kako se je spremenila?
Poslanstvo ali vloga RK se ni spremenila, to je da je humanitarna, nepridobitna organizacija, ki pomaga pri preprečevanju in lajšanju trpljenja ljudi, zaščiti življenja in zdravja, krepitvi gibanja za zdravo življenje ter zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic. Verjetno ste mislili, kako so se spremenili pogoji za uresničevanja poslanstva v današnjih časih. Ta je vsekakor tema za daljši razgovor. Danes je prisotnih mnogo več humanitarnih organizacij, s tem povezana je prisotna nujnost izboriti se za sredstva za opravljanje humanitarnega poslanstva. To je izziv, s katerim se ukvarjamo tudi v naši organizaciji.

Kako različne afere znotraj humanitarnih organizacij, tudi RK, vplivajo na javno mnenje, na pripravljenost ljudi, da priskočijo na pomoč?
Osebno sem mnenja, da to na pripravljenost ljudi, da priskočijo na pomoč, nima tolikšnega vpliva, kot se včasih navaja v javnosti, saj tisti, ki želijo pomagati, bodo to naredili. In prav je, da ljudje od nas zahtevajo, da delujemo transparentno in pošteno. »Afere« v javnosti imajo negativi vpliv na delovanje organizacij. Tudi pri nas je članstvo to jasno povedalo. Osebno verjamem, da vsak od nas prispeva z lastnim odnosom in delom k ugledu organizacije.

Delež prebivalstva pod pragom revščine se povečuje. Družine, v katerih sta tudi oba starša zaposlena, se znajdejo na tem, da prosijo za pomoč RK? Kako RK s svojim delovanjem vpliva na življenje »majhnega človeka«?
V RKS je zaznano, da je vedno več prejemnikov zaposlenih, ki prejemajo minimalne plače ali nizke plače, vedno več starejših z nizkimi pokojninami, enoroditeljskih družin, družin, kjer je zaposlen le eden od staršev. RKS ZZ nudi materialno pomoč v obliki prehranskih in higienskih paketov (najbolj obsežna oblika pomoči) ter oblačil, pomoč otrokom in družinam s šolskimi potrebščinami, pomoč deložiranim, pri nastanitvi in oskrbi brezdomcem kakor tudi nematerialno v obliki informiranja, razgovora (oblike psihosocialne pomoči), različnih oblik brezplačnih letovanj za otroke in starejše socialno ogrožene, delavnice za otroke ipd.

Ali je ljudi še vedno sram, če gredo po hrano in oblačila na Rdeči križ?
Nihče, ki ne more dostojno preživeti sebe in najdražjih, se ne more pri tem dobro počutiti. Mi se tega zavedamo in se trudimo temu pristopati individualno s čutom do sočloveka.

Kakšen je odnos RK s Karitasom in drugimi humanitarnimi organizacijami?
Žal, a za vse nas je še dovolj dela in dobro sodelovanje je edina pot za vse, ki želimo delati dobro. Vem, da se to sliši idealistično in vendar je resnično.

Kaj pa pomen prostovoljstva, saj je RK v veliki meri tudi zgrajen na prostovoljstvu, koliko prostovoljcev dela znotraj RK? Kako je s tem v Posavju?
RKS-ZZ ima 56 območnih združenj in več kot 800 krajevnih organizacij po celotni Sloveniji, ki združujejo več kot 13.000 prostovoljk in prostovoljcev. Organizacijo še spoznavam, zbor članov Rdečega križa me je imenoval za generalno sekretarko pred enim mesecem, zato vam številk o Posavju v tem trenutku še ne morem posredovati, naslednjič (smeh) ...

Sodelovali ste kot prostovoljka v času velikega migrantskega vala preko slovenskega ozemlja. Verjetno so bile razmere zelo težke. Tudi v prihodnje bo velik del varnostnih vprašanj povezan ravno z migracijami?
Da, sodelovala sem kot prostovoljka v begunskem in migrantskem valu, tudi moj mlajši sin je sodeloval in sem bila nanj izjemno ponosna. Res so bile razmere težke in na vse, ki so bili tedaj vključeni, je pustilo sledi. Mislim, da smo se vsi tudi nekaj naučili. Osebno mi je bilo najtežje gledati trpljenje ljudi, predvsem otrok, in si prestavljati, kaj bi bilo, če bi moja družina šla skozi takšno kalvarijo. V zvezi z vprašanjem o varnostnih tveganjih – so in bodo, potrebno jih je poznati in razumeti, se na njih pripravljati in jih ne zlorabljati. Moje vodilo je poslanstvo Rdečega kriza in načela, ki sem jim zavezana: humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost in univerzalnost .

Kaj bi vsak človek lahko naredil za boljši vsakdan sokrajanov v svojem okolju in ali se zavedamo, posebej mladi vseh prednosti, ki nam jih daje življenje v združeni Evropi?
Sodelovati moramo, se naučiti pomagati in spodbujati eni druge. Po svojih najboljših močeh. Vsako malo dobro delo šteje in dela svet boljši. Občudujem prostovoljke krajevne organizacije RK, kjer živim, na Blatnem, ki si vedno znova vzamejo čas, zbirajo prispevke, da vsaj enkrat letno organizirajo srečanje za starostnike … Toliko je osamljenih, starejših, po vaseh, ki si želijo včasih le tople besede. Ali se mladi zavedajo prednosti v združeni Evropi: v njihovem imenu pa ne morem odgovarjati, če bi me vprašali za starejše, bi bilo drugače.

Ste mednarodno priznana strokovnjakinja za zaščito in reševanje, že vrsto let pa se ukvarjate posebej s projekti varstva pred naravnimi nesrečami. Če bi lahko poenostavljeno povedali – kaj bi Posavje še lahko ukrenilo v smeri večje pripravljenosti na naravne nesreče? Recimo na poplave?
Ne morem poenostavljeno odgovoriti. V Sloveniji imamo dobro zasnovan in postavljen sistem za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, po katerem so se zgledovali mnogi in vedno sem bila ponosna, da sem bila del sistema. Je pa še mnogo za postoriti v luči zmanjševanja tveganj nesreč, izpostavljenosti in ranljivosti, na vseh ravneh, ki pogojujejo širše sodelovanje na nivojih lokalnih skupnosti in države.

Iz Bruslja so januarja sporočili, da je Evropa rezervirala rekorden delež pomoči za humanitarne krize po svetu v letu 2019. Tako Evropa ostaja eno vodilnih humanitarnih območij na svetu. Kako gledate na to?
Pozitivno.

Eden najpomembnejših sklopov omenjene mednarodne pomoči ljudi naše stare celine je ravno pomoč območjem, ki tvegajo pomanjkanje zaradi klimatskih sprememb, da se pripravijo na prihajajoče suše, poplave, ciklone. Mi še vedno živimo v izobilju naravnih virov. Kakšen je svet izven Evrope v tej luči? V luči klimatskih sprememb?
Bistveno bolj ranljiv! Voda – to kar je pri nas tako samo po sebi umevno, da iz pipe priteče pitna voda … in šele ko potuješ po svetu ugotoviš, kakšno bogastvo imamo. Da lahko doma pravzaprav kadar koli odpremo pipo in potolažimo žejo s pitno vodo.

Pri svojem delu na mednarodnih projektih se srečujete z različnimi ljudmi, kljub temu ostajate v majhnem okolju, kaj vas veže na posavsko podeželje?
Spoznavati različne ljudi, kulture, običaje, je bogastvo. Znanstva in prijateljstva po svetu mi vedno znova potrdijo, da smo vsi ljudje. Še vedno rada potujem, ampak ko se pripeljem čez brežiški most preko Save, mi vedno znova srce zaigra: moje Brežice, moje Blatno! Tu so moji, ki jih imam rada, eni govorijo, drugi lajajo ali mijavkajo (smeh). Moja sinova sta vedno bila moje vse in zdaj bom postala še babica. In tu je krožnik solate ali lignjev, ki me pričaka po napornem dnevu v Ljubljani, na mizi, pripravljen ...

Kaj radi počnete v svojem prostem času?
Smeh, glasba, koncerti, ples, odbojka … kadar le uspem. Najraje sem s svojo družino, prijatelji, mojimi psi in v naravi, zelo me sprošča delo na vrtu. Vsekakor imam premalo časa za ljudi, ki jih imam rada. Saj bo bolje!

Bojana Mavsar

Pogovor z generalno sekretarko Rdečega križa Slovenije je objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 24. januarja 2019.
« Nazaj na seznam