Dan planinskih doživetij privabil okoli tri tisoč obiskovalk in obiskovalcev

Planinska zveza Slovenije in Planinsko društvo Lisca Sevnica sta včeraj pripravila razgibano celodnevno dogajanje na 947 metrov visokem posavskem biseru. Dogodek z različnimi doživetji pod skupnim naslovom »Dan slovenskih planinskih doživetij 2019« je sovpadal s srečanjem planincev Meddruštvenega odbora Planinskih društev Zasavja, srečanjem mladih planincev MDO PD Zasavja in dnem Zasavske planinske poti. Bilo je živahno.

NA LISCO Z OSMIH IZHODIŠČ

Kdor se je v sončnem sobotnem jutru podal na 947 metrov visoko Lisco peš, je lahko izbiral med osmimi izhodišči – s sevniške železniške postaje preko Zajčje gore je hoja trajala tri ure; kdor je izbral Železniško postajo Breg, je potreboval za pot dobri dve uri. Hoja z železniške postaje v Loki pri Zidanem Mostu, ki je vodila na Lovrenc in dalje na Lisco, je trajala tri ure, medtem ko je hoja iz vasi Krakovo, ki se prične Vinski kleti Mastnak, trajala uro in pol. Dve uri in pol je trajal pohod iz vasice Kurja vas (pri nekdanjem baru Pipan ob glavni cesti Sevnica–Planina), iz Zidanega Mosta prek Velikega kozjega in Lovrenca pa tri ure in pol in prav toliko je trajala hoja za vse tiste, ki so se na pot odpravili z avtobusne postaje na Planini pri Sevnici. Kdor je za izhodišče izbral vas Cerje pod Lisco, je potreboval najmanj časa, le eno uro, a le, če se je odločil za zelo zahtevno plezalno planinsko pot, kjer je bila obvezna samovarovalna oprema (čelada, samovarovalni komplet, plezalni pas).

Za vodenje po vseh omenjenih planinskih poteh so skrbeli vodniki Planinske zveze Slovenija (PZS). Ena izmed njih je bila tudi članica PD Dol pri Hrastniku Urša Mastnak. »S prijateljico, ki je tudi planinska vodnica sva se pridružili Mojču Ruparju iz Planinskega društva Lisca Sevnica in iz Krakovega na vrh Lisce smo pripeljali okoli dvajset pohodnic in pohodnikov. Za pot smo potrebovali slabi dve uri,« je povedala nasmejana in dodala, da ima na Lisco lepe spomine predvsem iz časov svojega otroštva, saj je s starši, ki živijo v Sevnici, velikokrat obiskala ta posavski biser in nanj se še vedno rada vrača s svojo družino.

Člana PD Videm Krško, PD Brežice in Orientacijskega kluba Krško Matej Mlakar in Alenka Špan, ki sta dva od izvajalcev poletnih taborov v naravi za mlade, sta pripravila za dijakinje in dijake ŠC Krško-Sevnica orientacijski pohod z Lovrenca na Lisco. Ko so najstniki prispeli na vrh Lisce ob pomoči orientacijske karte, na kateri je bila zarisana pot, so bili ponosni na uspešno izpeljan načrt, ki jih je vodil predvsem po neuhojenih poteh - z Lovrenca na vrh Kamrice in dalje na vrh Njivice ter Vršiča in mimo cerkvice sv. Jošta na vrh Lisce. Načrtovalca poti sta za našo medijsko hišo spregovorila še o letošnjem avanturistično-športnem taboru za mlade, ki se bo izvajal v Breginjskem kotu v dolini reke Nadiže: »Gre za tabor, ki je namenjen mladim, starim od 15 do 20 let. Cilj je spoznati skrite kotičke narave in preživeti teden dni na prostem. Imeli bomo tudi pravo staro kovaško delavnico, v kateri bomo kovali izdelke iz železja, ki ga bomo našli v okolici. Na območju, kjer bomo bivali, je še veliko ostankov iz časov Soške fronte, tako da ne bo težav pri iskanju materiala. Imeli bomo tudi soteskanje, plezanje, strelsko delavnico, delali bomo na ekološki kmetiji in še marsikaj. Med drugim si bomo tudi sami pripravljali hrano. Vsak, ki bo uspel prespati teden dni v šotoru, brez staršev in v naravi, ter zraven opravljati še različne aktivnosti, bo postal ’outsider’. Skupina fantov, ki je prišla na Lisco z Lovrenca, in je vključena v mednarodni program Mepi, je to postala v lanskem letu.« Tabor bo letos potekal od 26. junija do 3. julija (več podatkov na mojtabor.si).

Za vzpon na Lisco je bilo mogoče izbirati tudi med tremi turno kolesarskimi izleti pod vodstvom turno kolesarskih vodnikov PZS. Poti, ki (še) niso označene in so zelo zahtevne, makadamske in asfaltirane, so bile primerne izključno za vožnjo z gorskim kolesom. Najkrajša kolesarska pot s Planine pri Sevnici je trajala približno dve uri in pol, iz Loke pri Zidanem Mostu in iz Sevnice so kolesarji potrebovali štiri ure. Tisti, ki so prikolesarili na Lisco, so bili med redkimi obiskovalci.

PO PLANINSKEM POHODU RAZLIČNE AKTIVNOSTI NA VRHU POSAVSKEGA BISERA

Del živahnega planinskega utripa na Lisci je bila udeležba na skupinskem pohodu »Po Jurkovi učni poti«, ki poteka po vrhu Lisce. Ob celotni trasi krožnega pohoda, ki je bila urejena v lanskem letu v dolžini 2,5 kilometra, so izpostavljene rastlinske in živalske posebnosti, zgodovina Lisce ter gradnja objektov na njej. Za mnoge je privlačna zgodba o učitelju Blažu Jurku z Razborja, ki je imel rad lov in pohode, na Lisci pa je prvi zgradil majhno leseno kočo, ki se danes imenuje Jurkova koča in je v lasti PD Lisca Sevnica. Ob njej stoji Tončkov dom, ki je dobil ime po Tončku Čebularju, zavzetem planincu iz Leskovca pri Krškem, ki je bil po drugi svetovni vojni predsednik Planinskega društva Lisca in je vodil izgradnjo doma na Lisci, ki so ga odprli leta 1952.

Za mlajše pohodnike in pohodnice je bila organizirana orientacijska delavnica »Po gamsovi poti«. Vsak udeleženec je dobil kartonček in ko je zbral štiri štampiljke s štirih kontrolnih točk je za nagrado dobil palačinko. Start in cilj sta bila v bližini otroških igral pod Tončkovim domom. »Otroci se na orientacijski pohod sproti prijavljajo in ob prijavi dobijo kartonček ter orientacijsko karto. Ko obiščejo vse štiri točke, na katerih smo kontrolorji, člani sevniškega planinskega društva, ki jim damo na kartonček žig, gredo na mesto, kjer se pečejo palačinke in to je nagrada za njihov trud,« pove član PD Lisca Sevnica in planinski vodnik Luka Žveglič.

Na Lisci se je odvijala tudi »Vesela planinska šola«. Ta je nudila predstavitev varstva gorske narave z razstavo ter delavnice za otroke in odrasle: t. i. planinsko pokrivanko, skrivanko, planinske sestavljanke, pobarvanke, planinski kviz, dvojno križanko, planinsko košarko, met gojzarja na markacijo … Nekateri so se udeležili tudi igrive, a poučne delavnice »Rdeči obroček, belo oko ... te varno pripelje gor na goro«. V njej je potekalo učenje risanja markacij ter spoznavanje dela markacistov, ki skrbijo za več kot deset tisoč kilometrov planinskih poti po vsej Sloveniji. Med dobro obiskanimi aktivnostmi je bil tudi obisk premične plezalne stene, ki so jo nekateri z lahkoto preplezali, nekaterim je uspelo ob rahli pomoči inštruktorjev plezanja.

Celodnevno dogajanje na Lisci so popestrile tudi različne predstavitve. Med njimi se je predstavilo Društvo Gorska reševalna služba Celje, ki prikazalo svoje delo in opremo za reševanje v gorah; predstavniki Slovenske policije so v svojo sredo povabili še posebnega policista Leona, nad katerim so bili najbolj navdušeni mlajši obiskovalci. Na vrhu Lisce, v bližini radarske postaje so imeli svoj kotiček sevniški radioamaterji. »V primeru, ko zmanjka elektrike, se porušijo vse komunikacijske poti in takrat imamo možnost pomagati radioamaterji s svojimi povezavami. Zadnji tak primer je bil žledolom na Notranjskem, kjer zaradi izpada električne energije niso delovale telefonske in ostale povezave. V takih primerih lahko pomagamo radioamaterji s svojimi zvezami. Doseg radioamaterske postaje sega tudi precej izven območja Republike Slovenije in tako lahko omogočamo zvezo tudi s tujimi radioamaterji. Danes, ko je mednarodni praznik Kids day, lahko otroci brez klicnega znaka vzpostavijo zveze z ostalimi po svetu,« je opisal del izkušnje, ki so se je otroci z zanimanjem udeleževali, radioamater Matej Srpčič.

Veliko število obiskovalk in obiskovalcev se je ustavljalo tudi ob stojnicah, ki so nudile predvsem promocijski material, s katerim so se predstavljala posamezna planinska društva in zveze. Domač, v zgodnjem jutru pečen kruh pa je na svoji stojnici nudil Matjaž Sotlar, ki je v nekdanji rudarski koloniji na Senovem ob pomoči tamkajšnjega turističnega društva oživel tradicijo peke kruha na star način v pravi rudarski krušni peči. Poleg tega zelo rad nabira zdravilna zelišča, iz katerih je mogoče narediti zelo okusen čaj. »S svojimi izdelki se na Lisci, ki jo večkrat obiščem kot pohodnik, predstavljam prvič. Še pogosteje kot na Lisco me pot zanese na Bohor, kjer tudi nabiram zdravilna zelišča. Lahko rečem, da sta Lisca in Bohor dva vrhova, ki ju mnogi zelo radi obiščejo oziroma obiskujemo,« je še nasmejan dodal.

ŽELIJO OŽIVETI ZASAVSKO PLANINSKA POT

Na igrišču pod Tončkovim domom je bila prvič postavljena na ogled tudi razstava izbranih fotografij natečaja Zasavska planinska pot, ki jo želi Meddruštveni odbor Planinskih društev Zasavja oživeti in z njo povezati prečudovite pohodne poti Posavja in Zasavja. »Ni potrebno potovati na drugo stran sveta in navduševati žirijo s prelepo eksotiko, temveč je dovolj fotografija lepe pokrajine z bližnjega hriba Posavskega hribovja, utrinek ljudi, pohodnikov … z območja Zasavske planinske poti ali portret planinske postojanke na Zasavski planinski poti,« je ob razpisu natečaja pojasnjeval organizator in prejel v razpisnem času (od lanskega 8. septembra do letošnjega 20. maja) okoli 100 prečudovitih fotografij z različnimi motivi v različnih letnih časih. Strokovna žirija je med vsemi prispelimi fotografijami izbrala 30 najboljših ter jih razstavila na Lisci. Obiskovalke in obiskovalci, ki so si razstavo ogledali, so nato glasovali za najlepšo.

V namen oživitve Zasavske planinske poti posavski in zasavski planinci pripravljajo jutri, v ponedeljek, 17. junija, tudi planinski pohod. Pohodnice in pohodniki bodo prehodili celotno pot z Bizeljskega preko Bohorja, Lisce, Velikega Kozjega, Kopitnika, Šmohorja … do samega vrha zasavskega Triglava, kot Zasavke in Zasavci radi imenujejo Kum, ki je s svojimi 1220 metri najvišji vrh Posavskega hribovja.

DAN PLANSKIH DOŽIVETIJ ŽELIJO PONOVNO POIMENOVATI DAN SLOVENSKIH PLANINCEV

T. i. dan planinskih doživetij se je na Lisci odvijal že tretjič (prvič se je odvijal leta 1982 in drugič 2002). »Letošnje vseslovensko planinsko srečanje na Lisici je zelo pestro. Poleg planinskih društev se predstavljajo še drugi akterji iz okolja, predvsem tisti, ki delujejo na področju turizma,« je povedal povedal predsednik MDO PD Zasavje Jože Prah in nadaljeval, da se število članic in članov v planinski organizaciji povečuje in veseli ga, da je med njimi tudi večje število mladih, ki vidijo v planinstvu svoje izzive. Odziv na vseslovensko srečanje planink in planincev je ocenil kot dober. »Včasih nas je bilo na tovrstnih srečanjih od štiri do osem tisoč, na današnjem srečanju nas je okoli tri tisoč;« je povedal in dodal, da v MDO Zasavje razmišljajo, da bi Planinski zvezi Slovenije predlagali, da bi ime srečanja Dan planinskih doživetij spremenili v Dan slovenskih planincev, kot je že bilo nekoč. »Smatramo, da je planinsko doživetje vsak pohod, ki ga opravimo v naravo, medtem ko je srečanje vseh slovenskih planink in planincev nekaj drugega in prav je, da mu posvetimo en dan v letu,« je pojasnil.

V popoldanskem času se je na prireditvenem prostoru pri Tončkovem domu odvijala še osrednja prireditev s sprevodom praporščakov 49 slovenskih planinskih društev, v spremljevalnem kulturnem programu so nastopili članice in člani FS Spomin DU Sevnica, člani planinske pevske Encijan, lik Blaža Jurka (pionirja posavskega planinstva) je oživel Sinjo Jezernik. Zbrane na prireditvi so nagovorili predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan, predsednik MDO PD Zasavja Jože Prah, predsednik PD Lisca Sevnica Rok Petančič in župan občine Sevnica Srečko Ocvirk.

Celodnevno dogajanje se je zaključilo s planinsko zabavo, kjer je za dobre plesne ritme skrbel narodnozabavni ansambel Fantje izpod Lisce.

S. R., foto: L. M., S. R.