Časopis za pokrajino Posavje
27.07.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Deseti konjeniški pohod po mejah sevniške občine

Objavljeno: Sreda, 16.06.2021    Rubrika: PANORAMA Redakcija
Krekova konjenica Sentjanz1

Petkov dopoldanski odhod Krekove konjenice iz Šentjanža po tridnevnem jezdenju po mejah sevniške občine

Pretekli vikend se je deseto leto zapored podala na pot po mejah sevniške občine Krekova konjenica Društva rejcev in ljubiteljev konj Šentjanž.

12 članic in članov konjenice, ki si je izbrala ime po dr. Janezu Evangelistu Kreku, ter dva gostujoča konjenika iz sosednjega Šentruperta so se v petkovem dopoldnevu podali na ježo ter do nedeljskega popoldneva, ko so se vračali v Puš’lc Dolenjske, kot je Šentjanž imenoval Krek, prejezdili okoli 150 kilometrov dolgo pot. V prvem dnevu so konjenice in konjeniki na poti iz Šentjanža do Blance, kjer so prenočevali, prejezdili okoli 60 kilometrov poti. Naslednji dan so do vasi Okroglice opravili okoli 50 kilometrov. Tretji dan, že rahlo utrujeni, ko so se vračali v domači kraj, so prejezdili slabih 40 kilometrov.

PO LANSKOLETNEM PREMORU PONOVNO NA JEŽI PO MEJAH SEVNIŠKE OBČINE

Okroglice, Krekova konjenica  (25)

Na Močivnikovi domačiji v vasi Okroglice so lepo poskrbeli za jezdece in konje.

»V lanskem letu zaradi epidemije nismo šli na pot, letos smo se podali, vendar v manjšem številu, in sprejem je bil povsod, kjer smo imeli krajše postanke in enega daljšega v času kosila, zelo lep, povsod smo bili dobrodošli. Na Blanci, kjer smo imeli prvo nočitev na domačiji družine Ivkovič, nas je ta presenetila s torto ob deseti obletnici ježe,« pove predsednik Društva rejcev in ljubiteljev konj Šentjanž Boštjan Krmelj ob prihodu v vas Okroglice, kjer je sledila druga nočitev v gostišču Močivnik. »Vseh deset let so prenočevali pri nas in vsako leto smo veseli, ko pridejo konjeniki naokoli. Težko je opisati, kaj nam to pomeni, a naj rečem, da je to za nas priznanje, da smo dobri gostitelji,« pripoveduje s širokim nasmehom na obrazu gospodar domačije Vidko Močivnik, ki je tudi sam velik ljubitelj živali. Gostitelj je skupaj z ženo poskrbel tako za utrujene konjenike kot konje. Konjeniki so prenočili v gostišču, konji pa so imeli svoj kotiček pod krošnjami dreves na delu travnika v bližini, ki so ga jezdeci na hitro pokosili ter nato ponudili svežo travo skupaj z vodo lačnim in žejnim konjem.

TRIDNEVNO JEZDENJE ZAHTEVA DOBRO PRIPRAVLJENOST

Okroglice, Krekova konjenica  (30)

Krekovi konjenici se je Štefan Češek z ženo Klavdijo pridružil pred tremi leti in pod vodstvom stotnika Franca Strnada sta jezdila po mejah sevniške občine tretje leto.

Najmlajša udeleženka, ki se je tridnevne ježe udeležila drugo leto zapored, je bila 14-letna Zala Krmelj. »Lepo je jezditi, ni preveč naporno. Jezdim na kobili moje mamice, ki je zelo mirna in potrpežljiva, kajti moja Šila je na žalost poginila,« opiše ježo sogovornica, ki odrašča v družbi še dveh bratov na večji kmetiji blizu Šentjanža in na kateri imajo šest konjev. Zale še pove, da za konje skrbi celotna družina in včasih družinskim članom uspe skupaj odjezditi tudi na kakšen krajši izlet. V družbi svoje žene Klavdije je jezdil Štefan Češek z Jagnjenice iz radeške občine, ki se je Krekovi konjenici pridružil pred tremi leti, potem ko je kupil konja najprej zase, nato še za ženo. »Želja, da bi imel lastnega konja me spremlja od otroških let, kajti doma smo imeli konja, a potem ga je oče nekega dne prodal in za njim je ostala praznina ter želja, da bi nekoč imel lastnega konja. Podobno željo je imela tudi žena in tako imava sedaj vsak svojega konja in oba sva člana Krekove konjenice, s katero sva se letos tretje leto zapored podala na tridnevni pohod po mejah sevniške občine. Za tistega, ki ne jezdi vsak dan, je tale tridnevna ježa kar zahtevna – konjski hrbet je le konjski hrbet,« razkrije delček svoje življenjske zgodbe, v katero vtke še nekaj spominov na obiskovanje srednje šole v Sevnici, v kateri je zaključil izobraževalni program mizar.

Krekova konjenica, J. Hvala (11)

Krekova konjenica je s krajšim obiskom razveselili tudi stanovalke in stanovalci Trubarjevega doma upokojencev v Loki pri Zidanem Mostu.

Krekova konjenica, J. Hvala (13)

Vabljivo polje lana

Na čelu Krekove konjenice je jezdil stotnik Franci Strnad, ki je skrbel, da je pot lepo potekala. »Določenih pravil pri jezdenju se je treba držati, kajti pot je dolga in vsi želimo priti zdravi in srečni na cilj,« pojasnjuje, ko daje konjem pokošeno travo in vodo. »Konje je treba nakrmiti in jim dati vodo vsako jutro pred ježo in zvečer, ko se ustavimo za prenočevanje. Med ježo, ko imamo krajše postanke, se konji malo popasejo po travnikih in takrat imamo zanje pripravljeno tudi vodo,« teče beseda o skrbi za dobro počutje tako konjenikov kot jezdnih živali.

Na tridnevnem konjeniškem pohodu je bilo jezdecem naklonjeno tudi vreme (uspeli so prehiteti vse nevihte oz. se jim umakniti) in to jim daje voljo, da bodo nadaljevali s konjeniškim pohodom, ki zahteva dobro pripravljenost tako konjenika kot konja.

S. R., foto: B. Blas, S. Radi, J. Hvala
« Nazaj na seznam