Časopis za pokrajino Posavje
8.03.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Dijak Kevin Račečič je bil prvič vesel negativnega testa

Objavljeno: Četrtek, 26.11.2020    Rubrika: PANORAMA Redakcija
Kevin Račečič

Kevin Račečič v zaščitni opremi

V Domu upokojencev Brežice, kjer so se morali predvsem v oktobru soočiti s hitrim širjenjem okužb med stanovalci in zaposlenimi, so hitro začeli iskati rešitve, da bi nadomestili velik izpad kadra. Na pomoč so priskočili tudi nekateri mlajši, med njimi dijak Srednje zdravstvene in kemijske šole Novo mesto Kevin Račečič, ki prihaja z Dolenjih Skopic.

Delo sprejel brez oklevanja

kevin račečič1
Z delom v Domu upokojencev Brežice se je 19-letni Kevin Račečič prvič srečal preko praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcu za poklic bolničar – negovalec. Jeseni je okužba zašla tudi v brežiški dom upokojencev, posledično ga je prizadelo veliko pomanjkanje kadra, zato so ga poklicali in prosili za pomoč. »Delo sem sprejel brez oklevanja, saj mi je prioriteta pomoč starejšemu, nemočnemu in obolelemu človeku, saj si tako nahranim svojo dušo. Konec oktobra sem z delom tudi začel. Tako sem sprejel 12-urni delovnik samo ob vikendih, saj imam med tednom šolo,« pove Kevin, ki je sicer v zadnjem, 5. letniku programa zdravstvena nega PTI. Kot pojasni, se njegov delovnik začne z merjenjem temperature in oblačenjem v neprepustni kombinezon, nakar si nadene še masko in vizir. »Delo je fizično zelo naporno in traja od sedmih zjutraj do sedmih zvečer. Včasih moram delovni čas zaradi različnih razlogov tudi podaljšati. Velikokrat nimam časa niti za malico, saj mi ga ob obilici dela in skrbi za starejše enostavno zmanjka.« Po njegovih besedah je treba biti pri delu zelo strokoven in profesionalen ter ves čas skoncentriran, da skrbiš tudi zase in za svoje zdravje. Velik poudarek je na higieni, predvsem na rednem umivanju in razkuževanju rok: »Pri delu s covid bolniki sem tako še bolj izpopolnil svojo strokovnost, ker sem posvetil največ časa umivanju in predvsem razkuževanju rok ter tako poskrbel za svojo varnost.« »Kljub vsemu pa je vedno prisoten tudi strah pred virusom. Zaradi narave dela sem bil že testiran, a k sreči je bil test negativen. Prvič v življenju sem bil vesel negativnega rezultata testa, za razliko od tistih negativnih rezultatov testov, jih včasih dobiš pri kakšni kontrolni nalogi v šoli,« se ob tem pošali.

Čeprav preti nevarnost okužbe, v delu uživa

Od začetka je delal tudi z okuženimi v rdeči coni doma, zdaj pa bolj v beli coni, kjer se nahajajo zdravi in tisti, ki so covid-19 uspešno preboleli in se spet vrnili nazaj v svoje sobe. »Stanovalci so doživeli velik šok, saj jim je bilo kar naenkrat omejeno njihovo prosto gibanje, ki so si ga lahko privoščili vsak dan,« pravi in nadaljuje: »Ko pristopim do starejših, jim je zelo čudno, saj me pod vso to varovalno opremo ne prepoznajo. Ko pridem v njihovo sobo, da opravim nego ali jim prinesem obrok, me samo začudeno sprašujejo, kdo sem, poleg tega me zaradi maske in vizirja tudi slabše slišijo, zato je treba kakšen stavek večkrat ponoviti in glasneje govoriti.« Čeprav je delo s starejšimi zaradi nevarnosti okužbe v teh časih zelo naporno, Kevin izpostavi, da v njem uživa, saj pomaga sočloveku. »Ni večje nagrade kot zadovoljni in hvaležni stanovalci. Hvaležni pa so mi tudi sodelavci – zdravstveni delavci, ki jim pomagam ter jih vsaj malo razbremenim pri fizično napornem in zahtevnem delu,« še pove ter izreče veliko pohvalo vsem delavcem, še posebej vsem negovalkam, medicinskim sestram in vodstvu doma, da so se znali spopasti z epidemijo in niso v nobenem trenutku pomislili, da bi obupali ali se predali. Zaključi z besedami: »’Koronačas’ je čas, ko iz dneva v dan bolj spoznavam, da sem se odločil za pravi poklic, za poklic, s katerim lahko pomagam ljudem.«

Rok Retelj, foto: osebni arhiv

Prispevek je objavljen v današnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam