Časopis za pokrajino Posavje
22.11.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Festival raške č'bule

Objavljeno: Sobota, 12.10.2019    Rubrika: PANORAMA Redakcija
raka-cbula (23)

Prihod maskote

Na Raki si že nekaj let prizadevajo za oživitev pridelave nekdaj slovite raške čebule oz. č'bule, kot ji pravijo. Ta konec tedna na trgu pred gostilno Tratnik prirejajo prvi festival raške č'bule.

Nosilec teh prizadevanj je Turistično društvo Lovrenc Raka, kjer so z aktivnostmi za povrnitev ugleda raške č'bule pričeli pred osmimi leti, tudi s projektom Najboljše z Rake. »Na vseh naših tradicionalnih prireditvah promoviramo našo čebulo. Včasih so rekli, da je čebula hrana revežev, danes pa vemo, da ni tako, saj je naša kulinarika zelo povezana s čebulo,« pravi predsednik društva Alojz Kerin.
raka-cbula (4)

Raška č'bula

Na Raki je trenutno pet večjih pridelovalcev, ki pridelajo približno osem do deset ton čebule, kar je seveda premalo za resnejši nastop na trgu. Z ekskluzivnim prodajalcem raške čebule, Sparom, so se dogovorili za ceno, s katero so zadovoljni. Poleg sajenja s čebulčkom si pomagajo tudi s sajenjem s sadikami, vendar pa v zadnjih letih nimajo sreče z vremenom, saj so leta bodisi sušna bodisi premokra, kakršno je bilo letošnje. Ker gre za zgodnjo sorto, to slabo vpliva na njeno obstojnost.

Raška čebula je rdeča, malce ploščata in razmeroma debela čebula, katere značilnost je njena zgodnost, za njen poseben okus pa naj bi bila zaslužna 'trda raška zemlja'.

ZAČELI Z OKROGLO MIZO
raka-cbula (6)

Sodeluči na okrogli mizi


Festival so pričeli z okroglo mizo o raški č'buli, na kateri so sodelovali Andreja Peterlin in Mojca Hrovat iz KGZS, Mojca Škof s Kmetijskega inštituta Slovenije, Kristina Ogorevc Račič iz CPT Krško in gostilničar Srečko Kunst. Peterlinova je predstavila letošnje težave pri pridelavi čebule, od veliko plevela do čebulne muhe in plesni, Hrovatova pa možnosti za pridobitev subvencij, kjer so težava predvsem (pre)majhne površine nasadov čebule, združevanje pridelovalcev pri pridobivanju sredstev pa ni možno. Škofova je poudarila, da je za večjo prepoznavnost raške č'bule nujen vpis v sortno listo, pri čemer pa je treba izpolniti kriterij RIN – različnost od drugih sort, izenačenost materiala in njena nespremenljivost. Raje kot vrtičkarsko sorto je predlagala njen vpis kot ohranjevalne sorte, kjer je možna tudi omejitev območja, kjer se lahko prideluje.

Prizadevanja za zaščito raške č'bule je pozdravila tudi Ogorevc Račičeva. Kot živilska tehnologinja je poudarila pozitivne značilnosti čebule: vsebuje veliko mineralov, vitaminov in eteričnih olj, ima tudi lasten rastlinski hormon, ki znižuje krvni sladkor in holesterol. Pomaga pri prebavi beljakovin, naši predniki so jo uporabljali kot zdravilo proti kašlju, pri žuljih in turih ter putiki. Kunst je dejal, da si kulinarike, tudi sodobne, brez čebule ne moremo predstavljati. »Včasih je lažje kuhati brez mesa kot brez čebule,« je dejal. »Kadar želimo še posebej dobro jed, posežemo po domači čebuli,« je dodal in se zavzel za ohranitev posebnosti, kakršne so krškopoljski prašič, raška č'bula, cviček … Ogorevc Račičeva je dodala, so pri promociji Posavja kot gastronomske regije ključne ravno te posebnosti, okoli katerih je treba graditi zgodbe.

PREDSTAVILI MASKOTO

Sledila je uradna otvoritev festivala, na kateri so predstavili tudi maskoto raške č'bule, v programu pa so sodelovali učenci OŠ Raka in pevska skupina Lavrencij.

Danes pripravljajo razstavo kmetijske mehanizacije za pridelavo č'bule, tekmovanje Pokaži kaj znaš z raško č'bulo, kuhanje jedi iz raške č'bule ter seveda zabavo in druženje ob hrani in pijači ter glasbi. V gostilni Tratnik je ves čas festivala na voljo čebulni kruh in čebulna pogača ter pražena jetrca z raško č'bulo, na stojnici pa pripravljajo tudi hamburgerje in hot doge s skrivno sestavino – raško č'bulo.

P. P.
 

 
« Nazaj na seznam
»