Časopis za pokrajino Posavje
8.07.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Foto: dan odprtih vrat na gnezdišču čebélarja

Objavljeno: Torek, 26.05.2020    Rubrika: PANORAMA Redakcija
Čebelarji na drevju

Jata čebélarjev na drevju

Kozjanski park je minulo soboto pripravil dan odprtih vrat na gnezdišču čebélarja v peskokopu Župjek pri Bizeljskem.

Gre za največjo (do 50 parov) in najstarejšo (od leta 1984) gnezdilno kolonijo enega najbolj pisanih ptičev v Sloveniji, po kateri je strokovno vodil biolog Dušan Klenovšek, zaposlen v Kozjanskem parku. Zaradi atraktivnosti ptice in možnosti nemotečega opazovanja je lokacija opremljena z informativnimi tablami ter opazovalnico.
Peskokop02

Gnezdilni rovi v opuščenem peskokopu


 
Ime dobil zato, ker jé čebele

Čebélar ali legát je ena od najlepše obarvanih ptic, ki živijo v Sloveniji. Ime izvira iz načina prehrane, saj jé čebele in druge velike žuželke (kačje pastirje, metulje, hrošče, škržate …), ki jih spretno lovi v zraku. Velik je od 27 do 29 cm, razpon peruti ima od 44 do 49 cm.
Dušan Klenovšek 03

Dušan Klenovšek


Peskokop Župjek pri Bizeljskem je bila dolga leta edina znana lokacija gnezdenja v Sloveniji. Po pripovedovanju domačinov (Vlado Balon) čebelarji kontinuirano gnezdijo tam že od leta 1984. Letno gnezdi med 20 in 50 pari. Opazimo jih lahko še marsikje po Sloveniji (obrežje reke Reke, ob Muri, na Goričkem, na robu Krakovskega gozda, v gramoznicah Krško-brežiškega polja, ob Savi pri Ljubljani, v Halozah), vendar v manjših  in nestalnih kolonijah. Po ocenah DOPPS-a (Atlas ptic Slovenije, 2019) letno gnezdi v Sloveniji med 40 in 150 pari.
Peskokop01

Opuščen peskokop Župjek

V Obsotelju skoraj tretjina in skupaj z bližnjim Posavjem več kot polovica. Prvotno so gnezdili le na erodiranih rečnih brežinah, kar je z urejanjem vodotokov postalo prava redkost. Tako ostanejo kot primerne lokacije odkopne stene gramoznic ter manjše vertikalne stene, ki so posledica urejanja krajine (npr. urejanje teras pri vinogradih, nastanku cestnih usekov). Zelo redko se zgodi, da gnezdo uredijo tudi na povsem ravnih golih površinah. Zaradi ogroženosti (pomanjkanje primernih gnezdilnih sten in hrane) je zavarovan v Sloveniji in celotni EU (tudi kvalifikacijska vrsta ekološkega omrežja Natura 2000).

V Slovenijo se vrnejo čebélarji ob koncu meseca aprila. V prvih tednih izkopljejo v vertikalne stene 1–2 m dolge gnezdilne rove. V kolikor se stari gnezdilni rovi niso preko leta porušili, se naseli kar v njih. Pogosto začne par kopati več rovov, končata pa samo enega. Konec maja pričnejo z valjenjem (4 do 7 jajc), ki traja 24 dni, čemur sledi intenzivno hranjenje mladičev. Plen iščejo na območjih mozaične kulturne krajine ravnic nižinskih rek. Konec julija družine z mladiči že odletijo in se ob virih hrane (vodotokih) pomikajo proti tropski Afriki, kjer bodo prezimili.
 
Opazovanje in fotografiranje le ob upoštevanju pogojev
 
Letos so se prvi čebélarji vrnili 24. aprila, opazovali pa so jih tudi v preletu. Pred njihovim prihodom so na lokaciji v peskokopu Župjek izvedli dela, ki bodo omogočila obiskovalcem lažje opazovanje, čebelarjem pa izboljšalo njihov habitat. Prostor med gnezdilno steno in opazovalnico so ob pomoči lokalnega podjetja Agrad očistili lesne zarasti in splanirali, da bodo med letom lažje kosili/mulčali zarast. Vsa dela so bila izvedena v soglasjih Zavoda RS za varstvo narave in nadzornika rudarjenja (Georudeko).  Tako so odstranili invazivne zelnate (ambrozija, orjaška in kanadska zlata rozga) in lesne (robinija) vrst ter izravnali teren, da bo tekom vegetacijske dobe mogoče sprotno odstranjevanje teh vrst, izboljšali habitat za prehranjevanje čebelarjev in olajšali pogled iz opazovalnice do gnezdilne stene. Ob tem so uredili še prikrit prostor, iz katerega je možno fotografirati čebélarje. Iz izkušenj preteklih let namreč vedo, da lokacijo vsako leto obišče veliko fotografov, tako domačih kot tujcev. Dostop in uporaba je omogočena le ob upoštevanju določenih pogojev. Uporabo fotoopazovalnice in njen vpliv na čebélarje preverjajo z videonadzorom in dnevnim nadzorom, poleg tega določen nadzor izvajajo tudi lokalni prebivalci. V kolikor bi se izkazalo, da fotografiranje kakorkoli moti aktivnost čebelarjev, ga bodo nemudoma prekinili.

V preteklih letih so na območju peščenih vinorodnih gričev med Bizeljskem in Pišecami odkrili manjšo kolonijo v Dednji vasi, letos tudi na obrobju Pišec. V naslednjih letih bi radi na območju peskokopa uredili še večjo mlako z vodnim rastlinjem. Želja je tudi urediti infocenter – po možnosti v imitaciji čebélarjevega rova (oziroma repnice). Sicer pa je Občina Brežice silhueto čebélarja uporabila na obcestnih tablah na mejah občine.
 
P. P./vir: Kozjanski park, foto: M. Mirt

#povezujemoposavje
 
« Nazaj na seznam