Časopis za pokrajino Posavje
27.01.2022
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Hvaležna je za vse kupce, stalne in občasne

Objavljeno: Sreda, 29.12.2021    Rubrika: PANORAMA Redakcija
Marinka Smit, prodajalka na trznici (2)

Marinka Šmit prodaja na lastni kmetiji pridelane izdelke na Kmečki tržnici Sevnica vse od prvega dne postavitve lesenih stojnic.

Na sončni legi manjšega zaselka Ostrešje v bližini Sevnice (na vrhu hriba Skopice) leži kmetija, na kateri je odraščala in tudi ostala Marinka Šmit. Bila je najmlajša, tretji otrok v petčlanski družini. Dela na kmetiji ni nikoli zmanjkalo, zato pridnih rok ni bilo nikoli preveč. Starša sta ostarela, brata sta si postavila lasten dom, Marinka je prevzela vodenje kmetije.

»Nikoli ni bilo lahko, a nekako gre,« pravi Marinka Šmit ter se ozre v daljavo in v njej pokaže na okoliške vasi in zaselke. »Če je vreme lepo, če ni oblačno, kot je danes, bi videli Snežnik,« pokaže z roko. Časa za potovanja, izlete, druženja ali klepet ob kavi nima, saj je treba zjutraj zgodaj vstati ter oditi v hlev, kjer čaka na pridno gospodinjo 15 glav živine. »Letos je bil Miklavž zelo dobrotljiv, krava je ponoči povrgla dva zdrava telička, Rudolfa in Nikolajo,« pripomni ter povabi v ogrevan prostor, kajti dan je bil hladen.

Na kmetiji, ki ima 29 hektarjev gozdnih, njivskih in travniških površin, so ohranjeni tudi travniški sadovnjaki z več kot 80 let starimi jablanami, ki so jih posadili predniki. Ob tem Marinkin sin Joško opozori na težavo mnogih slovenskih kmetij, ki nimajo potomcev: »Na določenih kmetijah živijo starejši ljudje, ki bodo lahko še nekaj časa obdelovali zemljo, a ko njih ne bo več, se bo vse zaraslo. Med mladimi ni interesa, da bi ostali in delali na kmetiji. Morda na to vpliva tudi napačna kmetijska politika. Če naredimo primerjamo z Avstrijo, vidimo, da je odnos do lokalnih pridelovalcev hrane tam popolnoma drugačen, podpirajo domač proizvod, domače kmetovalce in ta poklic je pri naših severnih sosedih tudi zelo spoštovan. Pri nas se premalo zavedamo, kako pomembna je lastna oskrba s hrano.«

SENENO MLEKO JE NAJBOLJ PRODAJAN PRODUKT

Seneno mleko, Kmetija Smit

Seneno mleko je proizvod, ki gre vedno bolj v prodajo; spomin na domačijo pa bo ohranila slika (foto: Joško Šmit).

Sezonske pridelke, ki jih Marinka Šmit pridela na njivi (korenje, fižol, krompir, solata, paradižnik …), ter sadje iz domačega sadovnjaka in kokošja jajca prodaja na kmečki tržnici v Sevnici že 14 let in zadnji dve leti tudi seneno mleko. »Takoj, ko so odprli tržnico, sem začela s prodajo na njej. Prodajam ob sredah, petkih in sobotah dopoldan. Nekaj strank je stalnih, rade se vračajo, ker vedo, da je vse, kar ponudim, zraslo na zdravi zemlji, kajti na naši kmetiji ne uporabljamo nobenih škropiv, vse pridelano ima pristen okus in vonj,« pripoveduje ter nadaljuje, da je včasih na tržnici, če je slabo vreme, s svojo ponudbo živil sama, a je to ne moti. »Včasih se zgodi, da pripeljem s tržnice domov večino tistega, kar sem mislila prodati. Lansko leto sem v sadovnjaku nabrala sočne bobovce, a so jih le redki kupili, ker na pogled niso bili kot jabolka v izložbi. Človek se vsega navadi,« skuša predstaviti utrip na tržnici, ki bi jo lahko obiskalo več ljudi, a za to ni kriv prostor, pač pa nakupovalne navade ljudi. »Ljudje raje kupujejo v velikih trgovskih centrih,« doda in nato s sinom predstavita najbolj prodajan izdelek – seneno mleko, pridelano na način, ki je tako govedu kot človeku najbolj prijazen. »Seneno mleko daje živina, ki se pase na prostem, na pašniku, najmanj 120 dni, pozimi pa se prehranjuje s senom, ki ga z materjo pridobivava s košnjo travnikov. Najboljše je seno prve košnje, medtem ko je uporaba fermentirane krme, kot je na primer silaža krmnih rastlin, silirano zrnje žit, okrogle bale v foliji, prepovedana,« teče razlaga načina vzreje in hranjenja govedi. »Rezultati analiz uživanja senenega mleka so pokazali, da vsebuje mleko krav, ki se pasejo na prostem in se prehranjuje s travo, pomembna hranila ter vlaknine. Seneno mleko, ki ga ljudje vedno raje kupujejo, ima, na primer, veliko več vitamina E kot mleko krav, ki dobijo veliko koruzne silaže,« skušata sogovornika pojasniti pomen uživanja senenega mleka, za katerega sta pridobila tudi certifikat, ki dokazuje skladnost prireje in predelave z zahtevami specifikacije ter certifikacijskega programa, kar nadzorujejo tudi ustrezne službe.

»Hvaležna sem za vse kupce, stalne in občasne. Z nekaterimi smo postali že pravi prijatelji in pripovedujejo mi, kje so bili in kaj so doživeli. Poslušam jih, a sama sem najraje na kmetiji. To je moj svet, tukaj je moj dom z nešteto lepih, a tudi nekaj grenkih spominov. Vsak človek potrebuje dom in srečna sem, da ga imam, čeprav je skromen, a dom je dom,« zaključi pogovor s prijaznim povabilom po ponovnem snidenju – na tržnici ali na kmetiji.

Smilja Radi

Članek je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 23. decembra 2021.

#povezujemoposavje

 
« Nazaj na seznam
»