Časopis za pokrajino Posavje
7.12.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Kako pravilno postopati v primeru, ko v naravi najdemo poškodovano žival?

Objavljeno: Torek, 12.11.2019    Rubrika: PANORAMA Sporočilo
mladiči lesne sove v gnezdilnici

Mladiči lesne sove v gnezdilnici

V letu 2019 sem imel kar nekaj bližnjih srečanj s sovami. Spomladi take prijetne, ko sem pri Centrihovih v Zagorju v gnezdilnici opazoval rast 6 mladičev lesne sove. Zahvaljujoč skrbnemu gospodarju Milošu že preko 25 let gnezdijo v gnezdilnici na njihovem gospodarskem poslopju.

Poleti sem bil vpleten v zgodbo o poškodovani mladi veliki uharici na obrobju Radeč. In srčnemu človeku, ki jo je rešil ter predal v ustrezno oskrbo. V jesenskem času podobna zgodba. G. Marko Pirc iz Podsrede je zjutraj med vožnjo v službo na cesti opazil sovo. Marsikdo bi v hitenju po pravočasnem prihodu v službo zapeljal mimo (ali celo preko) nje. A se je ustavil, poskrbel, da se je sova umaknila na rob ceste ter na pomoč poklical ženo Mileno.
mladiči male uharice na veji niso zapuščeni

Mladiči male uharice na veji niso zapuščeni.

In ona jo je čuvala več do našega prihoda. Hitro smo ugotovili, da gre za lesno sovo, našo najbolj pogosto sovjo vrsto, ki je imela ponoči neprijetno srečanje z avtomobilom. Med lovom na cesti jo je zbil avto. V Kozjanskem parku smo poskrbeli, da je v čim krajšem času dobila ustrezno prvo pomoč. Odpeljali smo jo v edino slovensko zavetišče za prostoživeče živali, ki ga na Muti vodi priznan strokovnjak, dr. Zlatko Golob. Sedaj tam okreva in hkrati ohranja svoje sposobnosti preživetja v naravi. Obeti so kljub hudi poškodbi noge menda dobri in kmalu lahko pričakujemo dan, ko se vrne v kozjanske gozdove.
poškodovana lesna sova ne sodi v domačo kletko (1)

Poškodovana lesna sova ne sodi v domačo kletko.



Kako torej pravilno postopamo v primeru, ko v naravi najdemo poškodovano žival? Če gre za lovno divjad, potem obvestimo člane lovske družine. V primeru drugih, še posebno pri zavarovanih živali, pa ni primerno, da ji skušamo pomagati kar sami. Običajno ne moremo postaviti točne diagnoze, niti najbolj učinkovitega zdravljenja nismo vešči. Praviloma niti ne vemo, katera hrana je najbolj primerna. Tudi nimamo dovolj velikega prostora, ki bi omogočal gibanje in preprečeval stik s človekom. Zato je verjetnost, da se poškodba ne bo pravilno zacelila in žival ne bo mogla več samostojno živeti v naravi velika. Prikrajšana je žival, lahko pa tudi mi, saj smo lahko kaznovani zaradi zadrževanja »divje« živali v ujetništvu.

Kaj torej narediti ob najdbi poškodovane živali? Če imamo primerno »kletko« (npr. tako za prevoz mačk in psov) ter je to varno za žival in nas, jo prestavimo v njo. Po možnosti jo fotografirajmo ter čimprej poiščimo kontakt Zavetišča na Muti (Glavni trg 7, telefon 02 876 12 85 ali 041 518 939). Praviloma pridejo po poškodovano žival, če pa imamo možnost, da del poti opravimo sami, bo žival toliko hitreje na varnem in v zanesljivi oskrbi.

Pri sovah je v spomladanskem času tudi verjetnost, da najdemo na videz izgubljenega mladiča – na tleh ali veji drevesa. Pa se nam zasmili in ga odnesemo domov. A to ni potrebno. Še puhasti sovji mladiči že zapustijo gnezdo in kot odlični plezalci lahko splezajo z drevesa in se nato povzpnejo na drugega. A brez skrbi – starša imata vse pod nadzorom. Mladič na veji je na varnem, tistega na tleh pa lahko le prestavimo na kakšno vejo. Da bo imel mir pred radovednim mačkom ali psom.  Konec koncev bodo našo skrb sove poplačale v nočnem času. Stotine miši in voluharic vsako noč izgine v njihovih kljunih.
 
Dušan Klenovšek, JZ Kozjanski park
« Nazaj na seznam