Ko s pohodom oživi rudarska dediščina na Senovem

V soboto, 9. septembra, so pri Društvu upokojencev Senovo v sodelovanju s PZDU Posavje izvedli skupni posavski pohod, ki je udeležence popeljal od Senovega po poteh rudarjenja mimo Raven vse do Reštanja.

Kot je za naš medij povedala Janika Kovačič, ki skrbi za blagajno društva, se je pohoda udeležilo več kot 100 udeležencev, ki prihajajo iz različnih posavskih društev upokojencev; iz Dobove, z Bizeljskega, iz Brežic, Krškega, z Rake, iz Brestanice, Sevnice, s Senovega, nekaj udeležencev pa se je pohoda udeležilo v okviru Pokrajinske zveze društva upokojencev (PZDU).

Uvodni pozdravi in skeč o najdbi premoga v »knapovskem« jeziku

Pohodniki so se zbrali pred sedežem DU Senovo, kjer sta jih pričakala kava in nekaj sladkega. Zbrane je kot prvi pozdravil Ludvik Grilc in povedal nekaj temeljnih podatkov o bogati rudarski dediščini Senovega, ki sega vse tja v davno leto 1792, ko so odkrili rjavi premog na tem območju.

Nekaj pozdravnih besed je zbranim namenil predsednik PZDU Posavje Jože Žnidarič; vsem skupaj je zaželel lepo druženje in čudovit dan. Pohodnike je s prijazno besedo nagovorila tudi Boža Ojsteršek in napovedala težko pričakovani skeč, ki so ga pripravili člani senovske bralne sekcije in člani DKD Svoboda Senovo. V »knapovskem« jeziku so prikazali, kako naj bi izgledal »čudež na njivi« oziroma odkritje premoga oz. »kolna«, za katerega so dejali, »da gori sam od sebe«, odkril pa naj bi ga hlapec Poldi, kot je bilo prikazano v skeču, ki je dodobra nasmejal pohodnike.

Zbrane je na kratko pozdravila tudi predsednica DU Brestanica Vida Mešiček in povabila na prihajajoči dogodek, ki je poznan pod imenom Vesela jesen.

Udeležence pohoda je pozdravil še predsednik DU Senovo Franc Brinovar, ki je vsem zaželel prijeten pohod in lepo doživetje, predstavil pa je tudi vodjo pohoda, in sicer je pohodnike od izhodišča do Raven in nato do Reštanja vodila tajnica DU Senovo Marija Krušič.

Oris nekdanjega »knapovskega« življenja

Pohoda se je udeležil tudi Janko Mlakar, upokojeni vodja strojne službe v rudniku, ki je z veseljem tekom pohoda odgovarjal na vprašanja pohodnikov ter povedal nekaj anekdot in dejstev pri muzeju na prostem pri Metalni Senovo, kjer je sicer tudi vhod v nekdanji premogovnik. Seveda ni šlo brez omembe rudarskih izrazov, kot so denimo prekucnik, lokomotiva, reševalna postaja, jama, rovi, »mašinhaus«, viseča proga, »knapovsko sonce« oz. šmorn, »šusman« oz. miner ipd. Pohodniki so izvedeli tudi, da so rudarji delali v treh izmenah, v rudniku pa so bili po 8 ur na izmeno.

Pot je tako vodila po sledeh nekdanje rudarske ozkotirne železniške proge, ki je potekala do Raven, nato pa je sledil vzpon do Reštanja, kjer je bilo potrebno kar malo »zagristi v kolena«. Tam je sledil še ogled stavbe, ki se imenuje »Mašinhaus« oziroma Strojnica, v kateri je razstava tako rudarskih čelad kot delovnih oblačil, strojev, rudarske zastave, telefona, raznoraznih muzejskih naprav in vsega drugega, kar je vezano na »knapovsko« življenje, s katerim je senovsko-brestaniška dolina dihala več stoletij.

Pohodniki so bili ob prihodu na vrh postreženi z odličnim Srečkovim srninim golažem iz vojaškega kotla, manjkalo pa ni niti rujne kapljice in peciva, za poskočno glasbo pa je poskrbel Marjan Opalk z Rake, ki je spretno igral na harmoniko.

Več utrinkov z vsebinsko bogatega pohoda pa si lahko ogledate v fotogaleriji spodaj.

A. K.

#povezujemoposavje