Kvačkanje grbov jih je povezalo v veliko družino

Kot smo že poročali, se je septembra pod častnim pokroviteljstvom predsednika Boruta Pahorja začel projekt Slovenija kvačka, v katerem 211 kvačkaric in en kvačkar ustvarja kvačkane grbe vseh 212 slovenskih občin. Grbe posavskih občin so kvačkale: sevniškega Ingrid Jelen, radeškega Bogdana Smiljić, bistriškega Simona Bortek, brežiškega Lidija Vodušek, kostanjeviškega Sara K. Dobnikar in krškega Branka Golob, s katero smo se pogovarjali o poteku projekta.

Po besedah predstavnice kvačkaric Branke Golob se je porodila ideja, da ob 30-letnici samostojnosti naše države pripravijo nekaj posebnega in trajnega, se povežejo s prejo in kvačko ter nakvačkajo grbe vseh 212 občin, na ta način pa poudarijo pomen ročnih del, ki so jih gojile naše babice in prababice. Idejna vodja in organizatorka projekta Jadranka Smiljić je v vseslovenski akciji zbrala 211 kvačkaric in enega kvačkarja, skupni cilj vseh pa je, da bi se vpisali tudi v Guinnessovo knjigo rekordov. »Vsi smo bili navdušeni nad predlogom, čeprav so nekatere prvič slišale za tehniko C2C (corner to corner oz. od kota do kota, op. p.), v kateri se kvačkajo grbi. S kančkom strahu v sebi smo vseeno pristopile k projektu. Od pomladi pa vse do 15. septembra, ko se je projekt uradno začel, smo pridno vadile,« pojasnjuje Golob in dodaja, da so začele kvačkati manjše izdelke in manj zahtevne vzorce, nato so težavnost stopnjevale in izpod njihovih rok so že nastajale slike, okrasne blazine, odeje pa tudi oblačila. Kot še pove Branka Golob, so bile sodelujoče v projektu v času kvačkanja virtualno povezane in se spodbujale s sloganom 'Me to zmoremo', vmes pa so prepevale tudi svojo himno, katere besedilo je prispevala prav naša sogovornica. »Preko spleta smo si delile znanja in izkušnje. V tem koronačasu smo veliko doživele skupaj, tudi klepetale smo preko virtualnih povezav, se dogovarjale, smejale,« je še povedala. Mirovale niso niti med dopusti, nekatere so se v manjšem številu celo srečale in ob pijači kvačkale skupaj. Zdelo se je, da so ena velika družina, ki se imenuje Slovenija kvačka. »Sedaj smo pri koncu projekta. Bližajo se prazniki in nastaja že tudi veliko prazničnih izdelkov, okraskov za na smreko, praznični pogrinjki, torbice ter razni drugi praktični in darilni izdelki,« je v pogovoru še pred prazničnimi dnevi ob koncu leta strnila misli sogovornica. Rok za zaključek kvačkanja grbov je bil sicer praznični 26. december.

Na koncu jih bodo predale županom

»Če želimo, da se skupaj z grbi zapišemo v knjigo rekordov, je bilo treba v tem času izdelati še tisoč izdelkov v tehniki C2C, ki so jih morale narediti vse kvačkarice in kvačkar,« je še izpostavila ustvarjalka kvačkanega grba občine Krško. Hvaležna je pobudnici Jadranki Smiljić za prizadevanje, da jim je uspelo, pa tudi ponosna na vsako izmed posameznic, ki je v grb vpletla vse svoje znanje, predvsem pa ljubezen do ročnega dela. Vsak grb po besedah Golobove nosi svojo zgodbo. Ingrid Jelen je tako zapisala: »V teh neprijaznih časih nas PCT razdružuje, tehnika C2C pa nas je združila, da smo vse skupaj naredile nekaj prijaznega zase in za celotno Slovenijo.« Sara K. Dobnikar je ob kvačkanju razmišljala: »Meni je fascinantno, da sem od vseh grbov v delo dobila grb občine, iz katere izhajajo moje korenine, čeprav grba nisem izbirala in tudi nikoli nisem živela v Kostanjevici na Krki. Tako me prijeten občutek nekako spremlja ves čas nastajanja grba. Mi je pa tudi lepo, ker sorodniki, ki tam še živijo, spremljajo moje delo in se veselijo tega grba z menoj.«

Kvačkarice in kvačkar si želijo, da bi kvačkani izdelek v obliki grba našel prostor na steni posamezne občine. Tistim županom, ki so jih podprli in tudi finančno pristopili k projektu, jih bodo predale 8. februarja 2022.

Marija Hrvatin, foto: osebni arhivi kvačkaric

Prispevek je objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje