Časopis za pokrajino Posavje
24.01.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Lea Chelstowski: Prvič se je udeležila ameriških volitev

Objavljeno: Nedelja, 29.11.2020    Rubrika: PANORAMA Redakcija
Lea Chelstowski1

Lea Chelstowski

Ko jo je pred sedmimi leti iz rodnih Brežic prvič pot zanesla čez lužo zaradi poletnega dela, si 32-letna Lea Chelstowski, z dekliškim priimkom Šagud, verjetno ni predstavljala, da bo leta 2020 postala državljanka ZDA in je tako lahko prvič v življenju uveljavljala volilno pravico na ameriških tleh. Iz prve roke nam je zaupala, kakšne so razmere zaradi pandemije, pa o predsedniških volitvah, rasnih nemirih, odnosu z domačini in še čem.

Kako bi opisala trenutno stanje pandemije koronavirusa v ZDA?
Trenutno stanje je zaskrbljujoče, saj smo ta teden (odgovarjala je v nedeljo, 22. novembra, op. p.) samo v enem dnevu zabeležili skoraj 200.000 novih potrjenih primerov okužbe s koronavirusom. Prejšnji teden smo v enem tednu zabeležili več kot milijon novih okužb in številke neumorno rastejo (do tega trenutka so v ZDA potrdili že več kot 13,6 milijona okužb in čez 272 tisoč smrti, kar je daleč največ na svetu, op. p.). Napovedi strokovnjakov so, da je pred nami dolga zima in da bo število smrtnih žrtev silovito naraslo. Ljudi naprošajo, naj ne potujejo domov v času dneva zahvalnosti, ki bo v četrtek, 26. novembra, in naj se odpovejo tradicionalnim načrtom glede preživljanja prihajajočih praznikov.

Bolnišnice so pred zlomom. Primanjkuje postelj, ventilatorjev in zdravstvenih delavcev. Trenutno je kadrovski primanjkljaj tako velik, da dovoljujejo zdravniškemu osebju, ki je bilo na testiranju na koronavirus pozitivno, nadaljevanje dela z bolniki v primerni zaščitni opremi, v kolikor so asimptomatski. Umrle shranjujejo v velikih hladilnih tovornjakih, saj pogrebni zavodi ne dohajajo s pokopi. Stanje v bolnišnicah je tako alarmantno, da predvidevajo, da bodo v kratkem morali odločati, komu bodo reševali življenje – posameznikom s koronavirusom ali ljudem z ostalimi obolenji oziroma hujšimi življenjsko nevarnimi poškodbami. Glede na to, da so vsa sredstva usmerjena v boj proti koronavirusu in da se bolnišnice večinoma financirajo z nenujnimi operacijskimi posegi, ki so bili v večji meri vsi odpovedani, je veliko manjših bolnišnic že razglasilo bankrot. Iz istih razlogov je ogromno število visoko specializiranih zdravnikov izgubilo službo, saj njihove storitve trenutno niso potrebne, a njihovo plačilo predstavlja ogromen finančni zalogaj delodajalcu.

Trenutno je na nacionalni ravni težko govoriti o drugem valu, saj se zdi, da še nismo uspeli zajeziti prvega. Določene zvezne države so bile bolj uspešne pri omejitvi širitve virusa v pomladnih mesecih in lahko govorijo o drugem, jesenskem valu, ampak na splošno v Združenih državah Amerike nismo videli zadostnega upada števila obolelih, da bi lahko govorili o dveh valih.

V New Hampshireu, kjer tudi sama delam in živim, je guverner skupaj z lokalno oblastjo relativno zgodaj sprejel ukrepe za zajezitev širitve. Število okuženih je ostalo nizko, saj smo zgodaj spomladi prešli na šolanje in delo od doma. Vse nenujne dejavnosti so morale zapreti svoja vrata za 4 do 6 tednov. Ker je velika mera gospodarstva v naši zvezni državi odvisna od uspešne turistične sezone, so pred poletjem sprostili nekatere ukrepe, da so manjšim podjetnikom omogočili preživetje. Še vedno smo morali spoštovati pravila socialnega distanciranja, trgovine in restavracije niso smele preseči kapacitet obiskovalcev, določenih z odlokom. Maske v zaprtih prostorih in trgovinah so bile obvezne. Lokalne oblasti so izdale smernice in pričakovanja za posamezne panoge, da so se podjetja lahko bolje spopadla s krizo. Ravno ta teden je naš guverner izdal ponoven odlok za obvezno nošenje mask – tudi na prostem, v kolikor socialno distanciranje ni mogoče.

Kateri ukrepi so sprejeti in ali se jih ljudje držijo?
Gospodarstvo se poskusa reševati s protikoronskimi finančnimi ukrepi: nacionalnimi in zveznimi posojili za mala podjetja. V kolikor bodo ta podjetja namenila določen odstotek pridobljenih sredstev za plače in prispevke zaposlenih, bodo oproščena odplačitve posojila. Ideja protiukrepa je bila, da se zagotovi zadostna količina finančnih sredstev in prepreči odpuščanja. V prvem paketu pomoči so bili tisti, ki so bili kljub vsemu odpuščeni, upravičeni do tedenskega nadomestila za brezposelnost v višini 600 ameriških dolarjev. Od sredine marca se je na zavod za zaposlovanje prijavilo več kot 57 milijonov Američanov. Prav tako je večina Američanov dobila enkratno denarno nadomestilo v višini 1200 ameriških dolarjev. Že mesece je govora o drugem paketu državne pomoči, a se politični stranki (republikanci in demokrati) v senatu ne moreta dogovoriti o ključnih točkah, ki naj bi jih paket zajemal. Glede na trenutno politično dogajanje je težko verjeti, da bo dodatna pomoč podjetnikom in državljanom odobrena pred iztekom tega leta.

Jeseni se je veliko šol in univerz odločilo, da omogoči šolanje v učilnicah in študentskih kampusih. Ostale šole so se odločile za virtualni šolski program ali pa hibridni model – nekaj dni na daljavo, ostalo pa v šoli. Eden glavnih povodov za to odločitev je bila ideja, da se otrokom omogoči kar se da normalno izobraževanje in vsaj en topel obrok na dan. Veliko staršev nima sredstev in znanja, da bi lahko pomagali svojim otrokom pri učenju na daljavo. Prav tako je veliko otrok zaradi finančne stiske, s katero se v družini spopadajo že mesece, lačnih. Žal je stiska ljudi prispevala tudi k porastu družinskega nasilja med štirimi stenami, o katerem pa se še vedno premalo govori. Lokalne neprofitne organizacije so zbirale in nadaljujejo z zbiranjem sredstev za pomoč družinam v stiski, predvsem otrokom. Prav tako so bile sprožene iniciative za pomoč starejšim občanom, v obliki finančnih prispevkov, toplih oblačil in hrane.

Večina ukrepov za zajezitev širitve virusa se sprejema na ravni zveznih drzav ter je v pristojnosti guvernerja in lokalnih oblasti. Zatorej ni nekega univerzalnega modela, ki so mu sledile vse države. Nekatere so se odločile za bolj konservativen, ostale pa za bolj liberalen sistem. Večina večjih nacionalnih trgovskih verig je sprejela mandat, da so v njihovih trgovinah zaščitne maske obvezne. Prav tako so se lahko manjši podjetniki sami odločili, če je za vstop v njihove poslovne prostore treba nositi masko ali ne, v kolikor lokalne oblasti niso odredile njihovo obvezno uporabo. Velika večina javnih služb in uradov je zaprla svoja vrata za širšo javnost in dovoljuje le nujne, vnaprej dogovorjene obiske (npr. za izdajo vozniških dovoljenj).

V kolikor je delovni proces omogočal, so podjetja prilagodila svoj model poslovanja in omogočila delo od doma. Sama delam od doma že štiri mesece in brez razloga ter predhodne odobritve kadrovske službe ne smem vstopiti v poslovne prostore delodajalca. Ostali zaposleni, ki žal nimajo možnosti dela od doma, so v skladu s pravili in prakso podjetja že od marca preverjeni vsak dan pred prihodom na delo – odgovoriti morajo na vprašalnik, katerega odgovori nakazujejo na možno izpostavitev okužbi. Če na določena vprašanja odgovorijo pritrdilno, so poslani na bolniško.

Ameriško prebivalstvo je v veliki meri razdeljeno in ljudje se držijo ukrepov glede na svoja politična in verska prepričanja. Veliko vlogo pri oblikovanju javnega mnenja igrajo mediji, ki eni druge obtožujejo pristranskega in neresničnega poročanja. Za ZDA bi lahko povzel rek: 'Povej mi, katere novice spremljaš, in povem ti, kdo si'. Ameriški narod je bil politično razdvojen vso zgodovino, a se je s trenutno administracijo na čelu v zadnjih štirih letih ta razdvojenost samo poglobila. Ankete kažejo, da velika večina Američanov zaupa znanosti in podpira ukrepe strokovne javnosti. Na drugi stani pa so ljudje, ki so mnenja, da so jim s temi ukrepi kršene temeljne, z ustavo zagotovljene človekove pravice, ki so jih pripravljeni braniti z vsemi sredstvi, tudi orožjem. Ne mine dan, da ne bi v ameriških novicah brali o novem streljanju. Slednja skupina prebivalstva je prav tako v veliki meri prepričana, da virus ne obstaja in da je vse skupaj zarota politične elite. Skratka, ne glede na posamezna prepričanja, ostaja dejstvo, da ljudje umirajo ter da imamo krizo velikih osebnih, kulturnih in gospodarskih razsežnosti.

Kako pandemija vpliva na tvoj vsakdan, seveda tudi službo?
Na srečo ta pandemija zaenkrat še ni imela neposrednega vpliva na kvaliteto mojega življenja. Oba z možem ostajava redno zaposlena – on kot vodja kadrovske službe v lokalnem podjetju, jaz pa kot pravni strokovnjak na področju regulacije potrošniških storitev in pranja denarja v bančnem sektorju. Največji vpliv na moj vsakdan predstavljajo omejitve druženja in nezmožnost potovati. Treba je bilo spremeniti mentaliteto in se prilagoditi novemu načinu življenja, ki se je preselilo v virtualno okolje; od sestankov, druženj s prijatelji in družino do nakupovanja – življenje se je preselilo na splet. Ob tem pa se je pojavil trend preseljevanja prebivalcev iz večjih mest v bolj odročne kraje. Nepremičninski trg cveti, cene nepremičnin dosegajo nove rekorde, k čemur zagotovo pripomorejo tudi ene najnižjih kreditnih obrestnih mer v zgodovini.

Še malo k predsedniškim volitvam: kako si jih ti doživela in kakšno vzdušje vlada v zadnjih tednih, sploh zdaj po volitvah? Kako mediji poročajo o tem? Se veliko omenja tudi Slovenijo in Sevnico zaradi trenutno še prve dame ZDA?
Volitve so odločene, ravnanja trenutnega predsednika Donalda Trumpa pa pričakovana, saj je že mesece pred volitvami trdil, da bo izid volitev spoštoval samo, če bodo poštene. Poštene pa naj bi po njegovih besedah bile le, če bo on ponovno izvoljen na položaj predsednika države. Joe Biden je bil izvoljen za 46. predsednika ZDA in bo nastopil svoj mandat januarja naslednje leto. Kakšnih večjih presenečenj ni za pričakovati, prav tako ne odstopanj v osvojenem številu elektorskih glasov po vnovičnem preštevanju glasovnic v posameznih zveznih državah. Trump se bo seveda še naprej oklepal oblasti, a pravna sredstva, s katerimi lahko bije bitko za predsedniški stolček, so omejena. Vedoč, da so volitve izgubljene in da njegova dejanja spodbijajo načela demokratične države, ga zapuščajo bližnji sodelavci in odvetniške ekipe. Po drugi strani pa tisti člani njegove administracije, ki zavračajo trditve o nepravilnostih v poteku volitev in niso zapustili trenutne administracije prostovoljno, dobivajo vročene odpovedi z delovnega mesta. Velikokrat v Trumpovem stilu – preko Twitterja in brez predhodnega opozorila. Mediji, tudi konservativni, ki so vsa ta leta podpirali Trumpa, poročajo o zmagi Bidena. Čestitke Bidenu dežujejo iz celega sveta.

Slovenija je bila v zadnjem času deležna veliko publicitete v ameriških medijih. Žal ne zaradi športnih dosežkov naših športnikov, ampak izjav predsednika Vlade RS Janeza Janše, ki so odmevale na slovenskem in tujem političnem parketu. Ameriški mediji so zanj povzeli poimenovanje 'Marshal Twito' in pišejo o njem kot skrajno desničarskem, konservativnem vodji, ki nasprotuje imigracijam, simpatizira s politiko Viktorja Orbana in kvari mednarodno politično kredibilnost Slovenije, sploh v času prihajajočega predsedovanja Slovenije Svetu EU.

Drugače pa so bile te volitve zame posebne, saj sem pred kratkim postala državljanka ZDA in sem lahko prvič v življenju uveljavljala volilno pravico na ameriških tleh.

Kako pa je z rasnimi nemiri in protesti temnopoltih?
Rasizem je tako globoko sistematsko zakoreninjen v ameriški družbi in zgodovini, da je vprašanje, če ga bo možno kdaj uspešno izkoreniniti. To leto se je veliko pisalo in govorilo o rasnih nemirih ter nasilju policije nad temnopoltimi. Vsi smo brali o Georgeu Floydu in Breonni Taylor ter o protestih, ki so na ulice privabili na milijone protestnikov širom Amerike. Rasna diskriminacija je dobila nove razsežnosti – vse od vnovičnih vpogledov v pretekle primere rasnega nasilja nad temnopoltimi do ustanovitve ekstremističnih skupin, ki podpirajo nasilje policije proti temnopoltim in verjamejo v nadvlado bele rase. Prav tako se je veliko govorilo o skupinah kot so 'black rifles matter', kjer so ljudje izkoristili gibanje 'black lives matter' za lastno politično promocijo in boj proti morebitnim spremembam drugega amandmaja ameriške ustave, ki daje državljanom ZDA pravico do nošenja orožja.

Kako gledaš na vse to, tudi kot tujka, ki je prišla živet v ZDA? Kakšen je odnos domačinov do prišlekov?
Domačini so prijazni, ampak žal načeloma slabo poznajo življenjske navade izven ZDA – veliko jih ni nikoli potovalo izven svoje zvezne države, kaj šele izven ZDA. Ko pa spoznajo prišleka, postanejo zelo radovedni in želijo vedeti, kako se živi drugod po svetu. Radi poslušajo o različnih kulturah, kulinariki in potovalnih prigodah. Večina Američanov ne ve, kje je Slovenija. Nekateri jo povezujejo z Melanijo Trump, drugi so občutili čar Slovenije skozi svoja popotovanja po Evropi, ki so jih po večini ponesla čez Ljubljano do Bleda, in seveda po naših slovenskih športnikih.

Sama kot imigrant do sedaj nisem imela nobene slabe izkušnje z domačini. Ljudje so me vzeli za svojo, prav tako pa mi integracija v ameriško družbo in sprejemanje njihovega načina življenja nista predstavljala pretiranih težav.

Kaj še opažaš v ZDA?
IMG_2491.

Lepe dni z možem izkoristita tudi za preživljanje časa ob jezeru.

Večkrat razmišljam, ali je Amerika res dežela priložnosti. Je, v določenih pogledih vsekakor, ampak z veliko mero odrekanja. Američani cenijo znanje, iznajdljivost, izkušnje in posameznikovo delovno zagnanost, zato si načeloma ni problem zgraditi uspešne kariere, ki omogoča lagodno življenje. Ampak velikokrat se pri denarju vse konča, saj ljudje nimajo časa uživati sadov svojega dela. Dva tedna letnega dopusta, 6–8 tednov (neplačane) porodniške, 10 dni bolniške odsotnosti na leto. Drugače pa delo od jutra do večera. Delaš in investiraš prihranke bodisi v pokojninski sklad, da se nekega dne lahko brezskrbno upokojiš, bodisi v vzgojo in izobraževanje svojega podmladka. V Ameriki ni nič zastonj – cene zdravstva, šolstva in storitev segajo v nebo. Najpogostejši razlog osebnega stečaja v ZDA je nezmožnost poravnati račune zdravstvene nege.

Po drugi strani pa Amerika omogoča neke vrste svobodo, saj se povprečen Američan v življenju preseli in zamenja službo kar 12-krat. Ni nenavadno, če ima posameznik prijatelje in družinske člane na vseh koncih ZDA. Ljudje se načeloma najhitreje integrirajo v svoje skupnosti s prostovoljnim delom, kar se zelo vzpodbuja tudi med mladimi. Velikokrat, ko se prijavljaš na novo zaposlitev, bo delodajalec povprašal, kako in v katere projekte investiraš svoj prosti čas.

In še za konec: kako si se sploh znašla kar naenkrat 'čez veliko lužo'?
Prvotno me je pot zanesla v ZDA pri 25 letih v sklopu poletnega dela leta 2013. Isto poletje se je rodila ljubezen in po nekaj letih sva se s sedanjim možem Alexom, tedanjim fantom, odločila, da dava priložnost skupnemu življenju. Skupaj sva se najprej preselila v moj rodni kraj Brežice, kjer sva se februarja leta 2016 tudi poročila, ampak je žal njegovo neznanje slovenskega jezika v veliki meri botrovalo temu, da sva se odločila po enem letu preseliti nazaj v ZDA.

V majhnem kraju Ashland v zvezni državi New Hampshire na skrajnem severovzhodu ZDA sva že štiri leta. Oba sva redno zaposlena in imava uspešni karieri, vsak na svojem področju. Obožujeva naravo in odročnost velikih velemest, ki jo ta zvezna država ponuja. Lepe dni izkoristiva za pohodništvo, kampiranje ali pa preživljanje časa ob jezeru. Tukaj sva srečna in ceniva vse priložnosti, ki nama jih življenje ponuja, hkrati pa ne izključujeva možnosti, da se nekega dne, ko si ustvariva družino, vsi vrnemo v Slovenijo.

Rok Retelj, foto: osebni arhiv

Prispevek je v obliki članka objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam