Časopis za pokrajino Posavje
21.11.2017
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Mirjana Jelančič: Šola - hiša znanja in spoštovanja

Objavljeno: Četrtek, 09.11.2017    Rubrika: PANORAMA    Ogledov: 679Redakcija
M-Jelancic ravnateljica

Mirjana Jelančič

Največjo šolo v sevniški občini, OŠ Sava Kladnika, ki ima tudi dve podružnični šoli, v Loki pri Zidanem Mostu in na Studencu, vodi Mirjana Jelančič, po izobrazbi profesorica razrednega pouka. V središču njenega delovanja so učenke in učenci s svojimi sposobnostmi ter interesi in zadovoljni zaposleni.

Predno ste postali ravnateljica, ste poučevali na podružnični in kasneje na centralni šoli; kako se spominjate dela v razredu, kakšni so bili otroci, kje je delo lažje steklo?
Na poučevanje imam izjemno prijetne spomine in tudi v vlogi ravnateljice še vedno rada poučujem, da ohranim stik s stroko, učenci in da bolje razumem učitelje. V podružnični šoli na Studencu sem kot začetnica poučevala v kombiniranem oddelku in ta oblika dela je bila zame precejšen organizacijski in strokoven izziv. V oddelku je bilo 18 učencev. S strani Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in ob pomoči vodje Andreje Janc sem kmalu sestavila takšno obliko učnega procesa, da je delo lažje steklo. Pridobljene dragocene izkušnje sem čez nekaj let z veseljem uporabila pri poučevanju na šoli, kjer so bili oddelki številčnejši, pouk pa je predstavljal drugačne izzive, potrebna je bila diferenciacija in individualizacija. Otroci pa so povsod radovedni, navihani in prisrčni.

Kako usklajujete delo na centralni šoli z obema podružničnima šolama, ena je na Studencu, druga v Loki?
Delo usklajujem z vodjema obeh podružnic, Karmen Škapin in Andrejo Janc, in tudi preko mojih pomočnikov, Slovenka Podržaja in Aleša Tuhtarja. Enkrat tedensko se sestajamo in izpostavimo dobre stvari preteklega tedna in tudi probleme s poudarkom na iskanju rešitev. Vsaj enkrat mesečno tudi obiščemo otroke na obeh podružnicah. Sodelavke s podružnic se tedensko srečujejo na strokovnih aktivih na matični šoli. Seveda je eno pedagoško vodenje, drugo pa poslovno in investicijsko vlaganje v tri zgradbe. Občina Sevnica ima posluh za naše potrebe in ravno na dan izida vašega časopisa bomo na Studencu otvorili prizidek k šoli, v Loki pa bomo konec meseca novembra predali namenu novo šolsko igrišče in nove prostore izposojevališča Knjižnice Sevnica ter praznovali 110 let šolske zgradbe. Zavedamo se, da je šola v kraju središče družbenega dogajanja in povezovanja in v tem času smo v tesnem sodelovanju z Občino Sevnica tudi energetsko obnovili vse tri stavbe, posodobili športno dvorano in izvedli še nekatere druge investicije. Učinki so energetske, ekonomske, estetske in ekološke narave, imamo pa še kar nekaj načrtov in izzivov.

Kot ravnateljica ste v šolski vsakdanjik uvedli nekatere novosti, kakšni so učinki?
Novosti je res kar nekaj. V Tednu otroka, ki poteka prvi teden v oktobru, nimamo klasičnega pouka, pač pa se odvije prek 50 različnih dejavnosti z vseživljenjskimi znanji. Uvedli smo Modri stol, Tržnico znanja, Čajanko z bivšimi učenci, Šolo za starše, Beležko za spremljanje napredka, aktivneje se povezujemo z društvi v občini ... Kulturni, športni, tehnični in naravoslovni dnevi so bolj medpredmetno povezani, medsebojno si hospitiramo, uvedli smo strokovne razprave in bralno učne strategije kot aktivno obliko učenja in poučevanja, aktivnejša je vloga učencev pri organizaciji dogodkov, povezujemo se z Zdravstvenim domom Sevnica s promocijo zdravja, s Komunalo Sevnica glede trajnostnega razvoja … Vse to bogati naše šolsko življenje.

Učinke sprememb tudi spremljamo preko različnih kazalnikov. Večkrat letno naredimo posnetek stanja (monitoring) na vzgojnem in učnem področju. Naj ponazorim s konkretnim primerom - v letu 2011 so prejeli zlato državno priznanje na tekmovanjih iz znanja štirje učenci, leta 2015 pa 16 učencev, odstotek uspešno sodelujočih se je močno povečal in na to smo zelo ponosni. Rezultati so posledica dobrega dela mentorjev ob podpori staršev in vztrajnosti učencev. Merimo tudi zadovoljstvo zaposlenih, staršev in učencev. Konkretno, zanima nas, kako dobro se počutijo učenci v šoli in kakšna razredna klima vlada v razredu. Ob odstopanjih od pričakovanega vzdušja se subtilno uvajajo dejavnosti za izboljšanje. Na šoli smo uvedli varne točke z nalepko na vratih, kjer ima vsak učenec možnost, da v stiski poišče pomoč. Lahko rečem, da gre za spremembo organizacijske kulture - noben problem ni tako velik, da se ga ne bi dalo rešiti - poskušamo narediti ’tisto nekaj več’ in mislim, da smo pri tem uspešni.

Beležka za spremljanje napredka?
’Beležka’ predstavlja osebno mapo učenca, iz katere je razvidno, kaj otroka veseli, katere dejavnosti obiskuje, kje razvija svoje talente in potenciale ter kako uspešen je na svoji poti. Otrok ima na ta način možnost, da pove kaj več o sebi in svojem delu, s tem ga tudi učimo samostojnosti in odgovornosti. S pomočjo ’beležke’ ugotavljamo tudi, da imajo nekateri učenci preveč dejavnosti in lahko pri tem že izgorevajo, drugi premalo ali nič, kar pa spet ni v redu. Mladi potrebujejo pogovore in dogovore, pristen stik z odraslimi ter vrstniki, a vse to brez časovne stiske in to je izziv sodobnega časa, tako za učitelje kot tudi za starše.

Kaj se skriva v t. i. Tržnici znanja?
Na vsake dve leti na šoli organiziramo Tržnico znanja, kjer se učencem in staršem predstavi prek dvajset srednjih šol, njihovi programi ter dijaški domovi z namenom, da bi bila odločitev o nadaljevanju šolanja prava. Sedaj že razmišljamo o Tržnici poklicev, da bi v času karierne orientacije učencem približali poklice in njihovo pestrost. K sodelovanju bomo povabili tudi starše, smo pa tudi v dialogu s posavsko gospodarsko zbornico preko projekta Zavezništvo za mlade.

Eden izmed zanimivih projektov je Učilnica na prostem in Šolski vrt, kjer pouk poteka na drugačen način, kako?
Najboljša učilnica je učilnica brez strehe, to je narava. Leta 2008 smo se preko projekta Ekošola začeli povezovati z ekološkimi kmetijami v našem okolju. Prva takšna kmetija je bila kmetija Jazbec v vasi Podvrh, kjer smo z učenci pekli piškote iz bio moke, nabirali zeliščne rastline in kuhali zeliščne čaje. Nemirni otroci so se ob stiku z živalmi neverjetno umirili in z delom na vrtu sprostili. Ob vidnih pozitivnih učinkih dela v naravi smo si želeli ustvariti vrtove v bližini šol, da bi tovrstno delo približali večjemu številu učencev. Z Oddelkom za gospodarske dejavnosti Občine Sevnica smo zgradili tri šolske vrtove in z njimi lahko učencem približamo pomen samooskrbe.

V šoli veliko pozornosti namenjate tudi zdravim prehranskim navadam ...
Hidrirani in dobro preskrbljeni možgani pomagajo pri zbranosti, gibanje in vaje ’Brain Gym’ pa pripomorejo pri povezovanju leve in desne možganske hemisfere. V treh kotičkih šole so učencem ves čas na voljo sadje, zelenjava, oreščki, zelenjavna nabodala in sadni 'zmešančki'. Nadzor nad jedilniki izvajajo pristojne institucije in imeli smo le eno usmeritev, da vključujemo še več ribjih jedi. Kuharice so se ustrezno izobrazile tudi na tem področju, kajti otroci rib ravno ne marajo, zato jih poskušamo ponuditi v za njih bolj mikavni obliki.

Sodelujete tudi z lokalnimi ponudniki sadja in zelenjave, kar naj bi bil primer dobre prakse za druge šole, lahko opišete?
Leta 2011, ko sem bila komaj mesec dni ravnateljica, sem se soočila s prvim postopkom izpeljave javnega naročila za prehrano. Ker sem že prej vodila projekt Ekošola, sem imela priložnost spoznati delo ekokmetij in lokalnih pridelovalcev hrane. Zdelo se mi je smiselno, da se šola na zakonit in transparenten način poveže z njimi. Občina Sevnica je prevzela zelo pomembno vlogo, vodenje postopka javnega naročila. Takratni lokalni pridelovalci s svojimi pridelki še niso bili pripravljeni na naše potrebe. Občina Sevnica je povezala še ostale šole in lokalni pridelovalci so se prilagodili našim potrebam po hrani. Leta 2011 smo na šoli delali s šestimi dobavitelji hrane, danes sodelujemo z 42 dobavitelji. Jedilnik se še vedno pripravlja v skladu s Smernicami za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih ZRSŠ, MIZŠ in NIJZ in dobro sodelovanje z dobavitelji nam omogoča, da imamo res pester in raznolik jedilnik z možnostjo solatnega krožnika, ki si ga učenci oblikujejo po svojem izboru.

Sevniška osnovna šola je vzgojila že mnogo vrhunskih športnikov in še danes je tako, čemu pripisujete odlične športne rezultate tako v individualnih kot skupinskih športih?
Temu botruje zgodnje prepoznavanje talenta in interesa otrok, izjemno dobre dispozicije otrok, natančno spremljanje otrokovih dosežkov na testiranju za športno vzgojni karton in usmeritve, številne interesne dejavnosti, šole v naravi (plavalna in smučarska), povezovanje s športnimi društvi v občini, nadvse pomembno pa je navduševanje in motiviranje športnih pedagogov ter učiteljic razrednega pouka za gibanje, zdrav življenjski slog in športno tekmovalnost.

Uspešni ste tudi na področju filmskega ustvarjanja ...
Na področju kulture se mladi najraje spogledujejo z znanji izdelave filma in ko se ustvari sinergija med kreativnostjo otrok ter znanjem mentorjev, nastane odličnost. Letos so na državni prireditvi JSKD v Izoli izmed 70 filmov naši učenci osvojili štiri zlata priznanja v različnih filmskih kategorijah. Dolgoletna mentorja sta Jelka Slukan in Tomaž Pavkovič.

Osnovno šolo, kjer ste ravnateljica, je obiskovala tudi aktualna prva dama ZDA, bi lahko to izkoristili za kakšen projekt ali povezavo s katero izmed ameriških šol?
Smo šola, ki deluje povezovalno. V kolikor bi seveda vsi imeli nekaj od tega, smo temu naklonjeni. To samo bogati učni proces, v katerem gre tudi za spoznavanje novega okolja in različnih skupnosti, kulture, jezika, zgodovine, stila oblačenja itd. Bila bi zanimiva izkušnja, a pustimo času čas.

Ali sedi v šolskih klopeh veliko otrok priseljencev? So glede tega morda kakšne posebnosti, morda zahteve glede prehrane, obleke itd.?
Imamo učence priseljence in zanje je sistemsko ter strukturno dobro poskrbljeno, tudi glede dodatne strokovne učne pomoči in pridobivanja ocen. Ti učenci se v naši šoli hitro integrirajo v novo okolje in so nekako naravno spoštljivi. Držijo se naših pravil šolskega reda in dogovorov. Velikokrat me presenetijo z dejstvom, da imajo opravljene vse šolske obveznosti ter domače naloge in to navkljub težavam v razumevanju jezika. Res pa je, da smo mi mnogokrat prepuščeni lastni iznajdljivosti, saj nimamo možnosti nobenega uradnega prevajalca za stik s starši, ki prihajajo na primer s Kosova, iz Bolgarije …

Kaj je za vas večji uspeh, dobri in visoki učni rezultati ali složna skupnost v razredu, saj učenci prihajajo iz različnih socialnih okolij?
Oboje je pomembno in še več. Zavedati se moramo, da se učenci dobro učijo, če se dobro počutijo, in tudi zaposleni delajo dobro, če se dobro počutijo. Prva in najpomembnejša novost, ki sem jo začela udejanjati, je bilo uvajanje novega pogleda, nove filozofije šole. Delovanje naše šole danes temelji na ’Delorsovih stebrih’. Učiti se, da bi vedeli. Učiti se, da bi znali delati. Učiti se, da bi znali živeti v skupnosti in drug z drugim. Učiti se biti. Na teh štirih temeljih danes gradimo hišo znanja in spoštovanja, kot jo rada poimenujem.

Od česa je v prvi vrsti odvisna kakovostna šola, od dobrih učiteljic in učiteljev, organiziranosti šole ali šolskega sistema?
Kakovostna šola nudi miselno spodbudno in psihološko varno učno okolje. Sam sistem ponuja strukturo in deloma narekuje tudi organizacijo. Največje bogastvo šole so učenci, največjo dodano vrednost prinašajo zaposleni v konstruktivnem sodelovanju s starši. V našo šolo dnevno vstopa 676 ’čudes’ in za njihov vsestranski razvoj skrbi 93 zaposlenih in 1350 staršev. Šola, dom in okolje naj bi spodbujali otrokov intelektualni izziv in krepili čustveno ravnotežje. Ko si otrok z lahkoto odgovori na vprašanja, v čem je dober, kje je ’car’, katere vrline ga odlikujejo, pomeni, da nam je v devetletnem šolanju skupaj s starši uspelo graditi Človeka. Kjer je v odnosu prisotno medsebojno spoštovanje in razumevanje, so ti učinki hitro vidni. Na naši šoli imamo s starši zelo dobre odnose in izkazalo se je, da skupaj zmoremo več in bolje. Kakovostna šola je tudi šola, ki si ves čas nastavlja ogledalo. Je šola, ki pozna svoje odličnosti in se zaveda tudi šibkih področij. Ima svoje kazalnike uspešnosti, katere longitudinalno spremlja. Po mojem mnenju je kakovostna šola prijazna šola z jasnimi pričakovanji.

Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica je v lanskem letu prejela priznanja Blaža Kumerdeja za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalno prakso, na jutrišnji slovesnosti ob občinskem prazniku pa bo šola prejela najvišje občinsko priznanje, Grb Občine Sevnica, kaj vam to pomeni?
Naj povem, da smo tudi s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in zavoda Planica prejeli srebrno priznanje za najbolj športno šolo v Republiki Sloveniji. Priznanje, ki ga bo Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica sprejela na jutrišnji osrednji občinski slovesnosti, za nas pomeni potrditev dosedanjega dela in nas hkrati zavezuje, da bomo še naprej delali dovolj dobro ter pripravljali naše mlade ljudi za stabilno družbo prihodnosti znanja in spoštovanja. Šola je edina institucija, kjer otrok v času šolanja preživi dolgih devet let. Za otroka je to izjemno pomemben čas, saj se oblikuje njegov značaj, vrednote, gradi znanje in razvijajo njegove spretnosti, veščine in kompetence. Ta močan občutek zavedanja, da imamo možnost, da naredimo najboljše, kar lahko, nas vodi pri delu. V obdobju odraščanja otrok potrebuje mnogo objemov in nešteto spodbudnih besed, a hkrati tudi jasnih meja in omejitev. Oboje prinaša varnost in občutek sprejetosti.

Kako svoje poklicno delo usklajujete z družinskim življenjem in prostočasnimi aktivnostmi, poleg tega, da se ukvarjate s tekom, ste tudi aktualna predsednica Rotary kluba Sevnica?
Svoje delo in življenje usklajujemo tako, da določam prioritete. V prvi vrsti sem mama dveh najstnikov, moj poklic in delo me navdušujeta, v prostem času, kolikor ga še ostane, pa rada preživim v naravi in med dobrimi ljudmi. Hoja in tek me sproščata, hkrati pa z njima skrbim za lastno fizično kondicijo. Namen Rotary kluba Sevnica, ki je eden mlajših v Sloveniji, je spodbujanje prijateljskega združevanja, razvijanja in pospeševanja medsebojnega razumevanja ter spoštovanja. Naloge in dejavnosti kluba so med drugim organiziranje raznih prireditev in zbiranje sredstev za pomoč bolnim, ostarelim in nemočnim ljudem, ljudem v stiski, otrokom, mladini in družini. Smo neke vrste človekoljubna organizacija.

Smilja Radi

Pogovor z ravnateljico OŠ Sava Kladnika Sevnica je objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 9. novembra 2017.
« Nazaj na seznam
»