Časopis za pokrajino Posavje
28.09.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Mohorjevo v Krški vasi

Objavljeno: Nedelja, 12.07.2020    Rubrika: PANORAMA Redakcija
mohorjevo_krska_vas (3)

Maša na mohorjevo je potekala pri kozolcu v Krški vasi.

12. julija godujeta zavetnika podružnične cerkve v Krški vasi, sv. Mohor in Fortunat. V ta namen je bila v nedeljo dopoldne v tej vasi žegnanjska sveta maša na prostem, ki jo je obhajal cerkljanski župnik mag. Janez Žakelj.

Pri maši je Andreja Dvornik iz Kulturnega društva Ivan Kobal Krška vas predstavila nekaj podrobnosti v zvezi z zavetnikoma domače cerkve. Po stari legendi naj bi v Ogleju, kjer naj bi napisal svoj evangelij, veselo sporočilo oznanjal sam sveti Marko, sicer zavetnik župnije in cerkve v Cerkljah ob Krki, vodstvo škofije pa izročil Hermagorju-Mohorju, ki naj bi ga nato sam sveti Peter posvetil v škofa. Hermagoras-Mohor naj bi skupaj z diakonom Fortunatom dal življenje za Kristusa pod cesarjem Neronom okoli leta 67. To izročilo se je po znameniti Zlati legendi razširilo po vseh pokrajinah krščanskega Zahoda. God škofa Mohorja in diakona Fortunata so v oglejski cerkvi obhajali 12. julija, vendar z ugotovitvijo, da je to spominski dan prenosa njunih relikvij iz Sirmiuma (današnja Sremska Mitrovica) v Oglej. Tako sta Mohor in Fortunat postala oglejska mučenca. V Sloveniji je 28 cerkva, posvečenih obema svetnikoma, še tri podružnične pa so posvečene samo Mohorju.

mohorjevo_krska_vas (2)

Cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Krški vasi je podružnična cerkev župnije Cerklje ob Krki.

Ime Mohor je nastalo iz latinskega imena Hermagoras, ki ga povezujejo z imenom boga Hermesa in z glagolom agoreuo - "govorim (javno) v skupščini". Mohorjeva družba, najstarejša knjižna založba v Sloveniji, nosi njegovo ime. Fortunat pa izhaja iz latinskega pridevnika fortunatus - "srečen, blažen; premožen, bogat".

Kot je dejal cerkljanski župnik Žakelj v pridigi, so v Krški vasi gotsko cerkev sv. Mohorja in Fortunata postavili med letoma 1500 in 1520, morda tudi že prej. V stranskem oltarju cerkve sta še sv. Jurij in sv. Margareta, za oltarjem sta še dve poslikavi iz tistega časa. Omenil je tudi, da je eden prvih zapisov iz časopisov o Krški vasi iz leta 1873, in sicer je v Slovenskem narodu, št. 118, pisalo: (Iz Krke) se nam 20. maja piše: Poročal sem 18. tega meseca, da je pri nas živinska kuga ponehala. Pokazalo se je pa, da temu ni tako. Včeraj so spet v Krški vasi petero kuge sumljivih govedi pobili. Krška vas je tedaj zopet zavarovana, da ubogi prebivalci nikamor ne morejo. Žakelj je dodal, da so se tudi pred skoraj 150 leti tukajšnji prebivalci že morali spopadati s kugo oz. virusom, kot se cel svet spopada danes.

Sicer pa bodo krškovaško cerkev po 15. avgustu za nekaj časa zaprli, ker se bo začela prenova njene notranjosti (beljenje, elektrifikacija, obnova kora, restavriranje obeh poslikav za stranskim oltarjem - gre za 500 let stari freski, na katerih sta verjetno upodobljena Jurij in Margareta, ena od njiju je že bila dokumentirana, zdaj pa se bosta obe tudi ohranili), enkrat kasneje pa bo sledila še prenova zunanjosti cerkve in zamenjava klopi v njej. V času zaprtja cerkve bodo maše potekale na prostem.

Na mohorjevo so pri maši sodelovali tudi pevci cerkvenega pevskega zbora. Kot je bilo v navadi v preteklih letih, so imeli na koncu še druženje s pogostitvijo, ki pa so ga letos zaradi trenutnih razmer odpovedali.

R. R.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam