Časopis za pokrajino Posavje
28.09.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Motoristično lovljenje sanj po zahodni Evropi

Objavljeno: Četrtek, 17.09.2020    Rubrika: PANORAMA Redakcija
Screenshot_20200802-173737_Video trimmer-01.

Motoristični selfie iz Baskije

Nekdanji rokometni vratar, 36-letni Marko Grošelj iz Krškega, je že več kot desetletje motorist, svoj hobi pa združuje z avanturizmom. Tako je poleti, v času malce sproščenih ukrepov v zvezi s t. i. koronakrizo, kot motoristični popotnik v 14 dneh na motociklu prepotoval pet držav (Avstrijo, Italijo, Francijo, Španijo in Švico), pri tem pa prevozil kar 5500 kilometrov.

Marko Grošelj si vsakdanji kruh služi kot prodajni inženir v podjetju Systemair, ki je edini slovenski proizvajalec prezračevalnih naprav – klimatov), še vedno je aktiven tudi v rokometu, in sicer kot trener vratarjev v MRK Krka, njegova strast pa so motoristična potovanja oz. ' svobodni duh na dveh kolesih', kot pravi. Vozi motor BMW K1200 R, t. i. naked motor, za katerega pravi, »da kljub prtljagi omogoča, da uživaš v ovinkih gorskih prelazov«.
IMG_4378 (1)

Marko Grošelj


 
Namesto na vzhod proti zahodu
 
Letošnje poletno popotovanje ni bilo Markovo prvo, saj se je že lani odpravil na 'balkansko turo' – v 14 dneh je prevozil 6000 kilometrov do skrajnega juga Grčije oz. mesta Methoni, pri tem pa prečkal Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Albanijo, Kosovo, Severno Makedonijo in Srbijo. Letošnje potovanje mu je v precejšnji meri zaznamovala oz. ga že od samega začetka krojila epidemija koronavirusa, saj je bila po njegovi prvotni ideji trasa zamišljena po državah na poti do Rusije in ob obali Črnega morja.
20200731_075051-01.

Kampiranje pod smučiščem v švicarskem mestu Andermatt

»Seveda se je načrt z nastopom globalne pandemije spremenil in prilagajal glede na priporočila NIJZ. Sprotno prilagajanje me ni niti malo motilo, saj si nikoli ne zastavim končne destinacije kot tudi ne dnevnih ciljev, ker tempo rad prilagodim počutju v določenem kraju in se prepustim priporočilom ljudi, ki jih spoznam na poti. Edina omejitev, ki me vedno znova preganja, je čas omejen na 14 dni, kolikor traja letni dopust,« pravi Grošelj. Ves čas potovanja je kampiral, največkrat v zasebnih kampih, kjer gostje, kot pravi Grošelj, delujejo kot skupnost in se ob večerih družijo, nekajkrat pa je kampiral tudi povsem v divjini, bodisi s šotorom bodisi tako, da si je po na gorilniku pripravljeni večerji in kozarcu vina zgolj izobesil visečo mrežo in zaspal pod sojem zvezd. »Tako malo tujih registrskih oznak v posamezni državi, kot jih je bilo letos, nisem videl že zelo dolgo, razen Nizozemcev, ti so povsod. Tudi v kampih je praviloma tako, da te najprej na pivo povabijo Nizozemci, sledijo Angleži s povabilom na kavo z Baileysom,« dodaja.
 
20200719_093140

Mimo morja in preko gora

Po prečkanju severne Italije je kljub temu da navadno išče poti, ki so oddaljene od velikih mest, je tokrat izbral bližino morja, ki ga je spremljalo od Genove preko San Rema, Monaca, Nice, Cannesa do St. Tropeza. »'Buržuazni del' poti je bil vozniško nič kaj prijazen, vožnjo bi lahko primerjal s 300 km dolgo vožnjo skozi Portorož v najvišji sezoni, za katero sem potreboval celih 11 ur,« opisuje ta del potovanja. Celodneven vonj krem za sončenje in mešanico parfumskih aerosolov je zamenjal z vonjem sveže požete sivke, ki jo je vonjal med vožnjo skozi provansalsko podeželje vse do Pirenejev.
20200725_182432

Sipina La Dune du Pyla

»Številni prelazi skozi Pireneje so bili prava motoristična poslastica, ki me je pripeljala do Španije. Po večerni refleksiji dneva je bil čas, da se odločim, v katero smer bom zjutraj odrinil, pri čemer sem preveril stran NIJZ in opazil, da je Maroko na 'zelenem seznamu', in si rekel: Hej, pa gremo po južni obali Španije do Maroka oz. Casablance.«

Tako je preko Barcelone prišel do Tarragone in ob poti občudoval neskončne peščene plaže Balearskega morja, pri tem pa se, kot poudarja, zaradi velike prisotnosti policije nikakor ni mogel znebiti občutka nadzora in depresivnega, celo duhomornega odnosa ljudi, ki so jih oblasti kaznovale za vsak korak na javnih površinah brez maske, tudi na kolesu in mopedih ... »Ker si letnega dopusta res ne želiš preživeti v depresivnem okolju, sem se odločil, da opustim misel o dosegu Gibraltarja in naslednji dan odrinem nazaj proti Franciji. Skozi neskončne ravnice baskovskih dežel sem prispel do obmejnega mesta San Sebastian, kjer pa je bil koronarežim mnogo bolj podoben našemu.«

Naslednji dan se je odločil, da pot nadaljuje ob zahodni francoski obali proti Bourdeauxju, kjer mu je na poti mlad popotnik svetoval, naj obišče največjo evropsko sipino La Dune du Pyla: »Ta se razteza 3 km v dolžino in 110 m v višino, oceanski piš pa skrbi za konstanten vzgonski veter, ki ga s pridom izkoriščajo jadralni padalci, kar pokrajini doda poseben čar. Jadralni padalci in kulisa peščene sipine s sončnimi zahodi izza oceana privabljajo ljudi, katerih družba me je na tem mestu zadržala naslednje štiri dni. Nehote, a vse bolj intenzivno, ga je prevzemal občutek, da bo treba smer potovanja nastaviti nazaj proti vzhodu. »Tako sem preko vinorodnih bordojskih gričev obiskal čudovita mesta Cadillac, Bergerac, Montignac…, obdana z neskončno vinogradi in dvorci, katerih vina najdemo tudi na policah naših trgovcev, vse do porečja reke Rhone. Nato me je pot vodila do Chamonixa in tik pod goro Mont Blanc sem našel kamp, kjer sem popoldan, nemo, spoštljivo in že skoraj v meditativnem stanju, opazoval ples oblakov okoli vrha gore. Mislim, da ga ni avanturista, ki bi sedel ob vznožju s pogledom na (vse manj) mogočne ledenike in se ne vsaj malo poigraval z mislijo, da bi enkrat osvojil 'Beli vrh', vendar se je sanjarjenje tokrat omejilo na prebiranje potopisov, zgodovine in zgodb, ki pripadajo pogumnim, ki so se lotili kralja evropskih gora.«

Naletel tudi na Slovence

Vožnja skozi alpske doline in številne prelaze ga je pripeljala do pravljičnih švicarskih alpskih mest Interlaken in Lauterbrunnen, vreme (popoldanske nevihte v vrhovih gora) pa mu je preprečilo vožnjo skozi najvišji prelaz v Evropi Jungfraujoch, ki bo zagotovo prišel na vrsto ob naslednji priložnosti. Prenočil je v smučarskem središču Andermatt s ciljem, da naslednji dan preko Bormia osvoji prelaz Passo Stelvio. »Da sem bližje domu, me je opomnila slovenska beseda tik pod vrhom prelaza, kjer sem srečal ekipo iz Krškega (Andrej Planinc, Andrej Kranjc, Vojko in Peter Škulj iz Ljubljane), ki ga je osvojila s kolesi. Kljub temu da se je krepil vonj doma, so bili pred mano še prekrasni Dolomiti južne Tirolske, s številnimi prelazi in čistim užitkom v zavitih ovinkih ter številnimi prelazi.«

Marko pravi, da je vtise s tako intenzivnega potovanja težko skleniti v kratko zaključno misel oz. »je velik del izkušnje, vtisa, spominov in emocij, ki jih posamezen kraj, mesto, država pusti na popotniku, odvisen od ljudi, ki jih na tej poti sreča. Zatorej bodimo strpni in gostoljubni do vseh, morda nam ta paradigma zleze pod kožo in bomo tudi do sovaščanov, someščanov prijaznejši ter bomo s tem podzavestno prispevali h kolektivnemu pozitivnemu vzdušju.«

Peter Pavlovič, foto: osebni arhiv Marka Grošlja

Članek je (v skrajšani obliki) objavljen v novi številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam