Časopis za pokrajino Posavje
20.10.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Naredimo Posavje slovensko »Šampanjo« …!

Objavljeno: Ponedeljek, 21.09.2020    Rubrika: PANORAMA Bralci pišejo
Vecer posavskih penin 12 foto Rok Petancic - ProVino
… je Miha Istenič, zastavonoša posavskih pridelovalcev penin, drzno zaključil uvodni del Večera posavskih penin, ki se je v okviru meseca Okusov Posavja v organizaciji CPT Krško in ponudnikov v sredo, 16. septembra 2020, odvil na posestvu Albiana v Nemški vasi nad Krškim.

V prijetnem sončnem poznopoletnem vzdušju so nas gostitelji in pridelovalci penin prijazno sprejeli ob verjetno največjem posavskem vinogradu, ki se na okoli 11 hektarjih v enem kosu razprostira okoli posestva Albiana. Lastnik posestva Jernej Žaren, čigar blagovna znamka Albiana hitro pridobiva na prepoznavnosti na vinskem trgu, je skupaj s kolegi vinarji odprl pogovor o peninah v Posavju.
Vecer posavskih penin 17 foto Rok Petancic - ProVino
David Kozinc (Vino Kozinc), ki je eden najbolj prepoznavnih nosilcev mlajšega roda posavskih vinarjev, že skoraj desetletje prideluje penine. Že na začetku svoje vinarske poti je, še posebej po delu v dolini Loire v Franciji, razmišljal o pridelavi penin in začutil, da so prav na Dolenjskem odlični pogoji zanje. Miho Ritonja, enologa kleti Albiana, je pot iz Štajerske pripeljala na Dolenjsko, ker je tudi začutil, da so tukaj odlični pogoji za pridelavo vin, tudi penin, in s tem povezanih veliko priložnosti. François Botton, enolog in idejni oče penin iz posestva Domaine Slapšak, ki sicer izhaja iz osrčja Šampanje, Reimsa, a že več kot desetletje živi v Sloveniji in prideluje penine, ugotavlja, da so pogoji za pridelavo penin na Dolenjskem in v Posavju zelo podobni tistim v Šampanji. Prednost posavskih penin pa vidi predvsem v izrazitih in pravih kislinah, ki so v vinskem svetu
Vecer posavskih penin 16 foto Rok Petancic - ProVino
dandanes še posebej iskane, in tudi avtohtonih sortah (žametna črnina, modra frankinja…). Pravi tudi, da se lahko »terroir« nekega območja dolgoročno najbolje izraža prav s peninami. Na posestvu Isteničevih na Bizeljskem so peneča vina pričeli pridelovati že pred 52-imi leti. Miha Istenič je nostalgično povedal, da so bili takrat poleg Radgonskih goric praktično edini in so orali ledino na področju pridelave penin. Od samega začetka pa v pridelavo penin vključujejo še eno avtohtono sorto, rumeni plavec, iz katere je moč pridelati tudi odlično sortno penino, kar so Isteničevi tudi že večkrat dokazali. Miha Istenič je vesel novih pridelovalcev penin, saj v njih ne vidi neposrednih tekmecev, ampak nove priložnosti na trgu in obenem tudi večjo popularizacijo penečih vin. Danes je menda v Sloveniji že več kot 300 pridelovalcev penečih vin. Ker se vino, še posebej pa penine, odlično podajo k hrani, je zanjo poskrbel Dejan Mastnak, vodja restavracije Tri lučke. Poudaril je, da penine niso več zgolj aperitiv, temveč se lahko podajo k čisto vsakem hodu in lahko zlahka spremljajo celoten meni. Druženje smo zaključili ob pokušini odličnih penin in Mastnakovih kulinaričnih mojstrovin.

Vsekakor je Isteničeva želja, da bi Posavje postalo slovenska »Šampanja«, velik izziv vsem pridelovalcem penin. In tudi vsem ostalim, ki soustvarjajo vinsko-kulinarično ponudbo regije, a korakov do cilja je še mnogo, čeprav se je v zadnjih letih naredilo veliko. Ne samo na področju kakovosti in prepoznavnosti vin ter celotne gastronomske ponudbe, ampak predvsem v razmišljanju. Vedno več vinarjev zaveda, da brez iskrenega (ne vsiljenega) povezovanja in sodelovanja regija kot gastronomska destinacija ne more rasti. Solo akcije na trgu dolgoročno ne pomagajo, prej obratno. In da je edino zagotovilo za uspeh zgolj kakovost. Odločitev, da je potrebno včasih narediti en korak nazaj, da lahko potem narediš dva koraka naprej, je ključna. Za hitrejši razvoj in dosego ciljev pa so potrebni tako podporni sistemski ukrepi države, regij in lokalnih skupnosti, kakor tudi zelo jasna pravila, ki se jih morajo potem vsi tudi strogo držati, brez odstopanj. Uspešnih primerov (predvsem iz tujine) je mnogo, potrebno jih je le »kapirati« (razumeti), ne samo kopirati.
Gremo, Posavje!
 
Rok Petančič, ProVino
 
« Nazaj na seznam