Časopis za pokrajino Posavje
16.08.2018
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Nova maša Petra Kočevarja

Objavljeno: Torek, 17.07.2018    Rubrika: PANORAMA Bralci pišejo
DSC_0466
Iskati skupno blaginjo, ki zares vključuje vse – To je bilo novomašniško geslo Petra Kočevarja, ki je 8. julija bral novo mašo v baziliki Lurške Marije v Brestanici, kjer je zadnjo novo mašo brestaniški faran bral davnega leta 1972.

Peter se je rodil 15. maja 1989 v Brežicah. Kot drugi od sedmih otrok Petra in pokojne Marije Kočevar, je odraščal na kmetiji v vasici Stranje pod Bohorjem. Osnovno šolo je obiskoval na Blanci in leta 2008 maturiral na salezijanski gimnaziji v Želimljah. Že v najstniških letih se je kot ministrant, pevec in animator aktivno udejstvoval v življenju domače župnije Brestanica. V gimnazijskem času ga je navdušilo salezijansko delo z mladino in tako se je v njem prebudila želja, da bi postal duhovnik.
DSC_0496
Po maturi je vstopil v red salezijancev in pričel s študijem teologije v Ljubljani. Kot kandidat za salezijanca je bil eno leto v noviciatu v Italiji, kjer je opravil prve začasne redovne zaobljube. V triletnem bivanju pri salezijancih je spoznal, da redovno življenje ni njegova pot. Izstopil je iz reda in leta 2011 odšel na študijsko izmenjavo v Brixen na Južno Tirolsko. Tam se je po enoletnem bivanju odločil, da vstopi v bogoslovje in tako prisluhne notranjemu klicu, da postane škofijski duhovnik. V času študija je doživel težko preiskušnjo; za posledicami tragične nesreče v domači kuhinji je namreč umrla njegova mama Marija Kočevar.

DSC_0547
Oktobra 2017 je študij teologije uspešno zaključil in v Innsbrucku z odliko tudi magistriral. 1. oktobra 2017 je bil v brixsenški stolnici, ob navzočnosti mnogih rojakov iz Slovenije, posvečen v diakona, 24. junija letos pa je bil prav tam posvečen tudi v duhovnika. Trenutno živi v kraju Toblach/Dobbiaco v Zgornji Pustriški dolini in pomaga dvema duhovnikoma pri upravljanju osmih župnij. Aktivno sodeluje pri pripravi birmancev na sv. birmo, pri pripravi odraslih beguncev na sv. krst, obiskuje bolnike ter vodi obrede pogrebov in bogoslužij Božje Besede, tako v nemškem kot v italijanskem jeziku, prav v tem času pa je aktiven pri tamkajšnjem oratoriju.

IMG_1085
Novomašno slavje je trajalo tri dni. V soboto je bil sprejem novomašnika v domači vasi pri cerkvi svetega Ahaca. Do tam so ga pripeljali njegovi prijatelji z Južne Tirolske. Avtobus sta pod vasjo zaustavila „vaška“ policista, ki sta Petra zvabila z avtobusa, kjer so ga pričakali z bučnim aplavzom in s fanfarami. Mladi so ga nato na vozu pripeljali do cerkve, tam ga je že čakal špalir mladih strežnikov, ob koračnici godbe Blanški vinogradniki pod vodstvom Tineta Marka pa je ob splošnem navdušenju množice vernikov prišel do priložnostnega oltarja, kjer sta ga pozdravila krški župan mag. Miran Stanko in brestaniški župnik g. Jože Špes. Med molitveno urico, ki jo je pripravila Mateja Županc,
IMG_1053
so mladi brali božjo besedo, mladinski zborček pod vodstvom gospe Tatjane Kukovičič veselo prepeval, mladinci so odigrali nekaj skečev, je novomašnik odnesel šopek rož na grob svoje prezgodaj preminule  mame. Molitveno urico je zaključil novomašnik s svojim blagoslovom, v zvoniku pa so se pod spretnimi rokami pritrkovalcev družine Kavšek s Svibnega oglašale čudovite melodije tamkajšnjih zvonov. Svoje so pristavili tudi blanški godbeniki, potem pa še instrumentalni trio Uroš, Danijel in Matej. Članice Aktiva kmečkih žena sv. Anton pod vodstvom gospe Olge Plahuta, ki so dejavno sodelovale vse tri dni, so pripravile domače dobrote, pri postrežbi pa so jim na pomoč priskočili tudi prostovoljci iz Koprivnice pod vodstvom Sandija Lekšeta. Po končanem slavju je g. Anton Simonišek s svojimi konji in kočijo novomašnika „po grajsko“ odpeljal do doma.

V nedeljo zjutraj je bilo slovo od doma. Po pesmi Anje, Klare in Leona Drstvenšek je novomašnika nagovorila birmanska botra Nada Drstvenšek, nato pa so ga blagoslovili oče, stara starša in glavna ceremonierka ga. Štefanija Vidrih, zapeli pa so mu tudi prijatelji z Južne Tirolske. Ob prijetnem igranju ansambla Skomini smo se sprehodili do avtobusov in se odpeljali v Brestanico. Ob poti so ga ob številnih slavolokih pozdravljali zvonovi vseh cerkva, mimo katerih nas je vodila pot. Pred župniščem je novomašnika pričakalo strežno osebje, ki je naredilo špalir do župnišča. Od tam se je z duhovniki in ministranti po sredini špalirja odpravil do vhoda v cerkev ob koračnici godbe Blanški vinogradniki. Pred vhodom v cerkev mu je Moški pevski zbor Svoboda Brestanica pod vodstvom g. Janka Avsenaka zapel „Novomašnik, bod‘ pozdravljen“, v zvoniku pa so Kavški zopet igrali na zvonove.

Organista Betka Cimperšek, cerkveni pevski zbor pod vodstvom Monike Habinc Rostohar, moški pevski zbor in folklorna skupina s Senovega ter komorna skupina godbe Blanški vinogradniki, ki ji je dirigirala Anja Drstvenšek, so v slavnostno okrašeni cerkvi polepšali novomašno bogoslužje, katerega ceremonier je bil brestaniški kaplan g. Gregor Majcen. Slovesni pridigar je bil Matild Josip Domić iz skupnosti salezijancev, v kateri je bil nekaj časa tudi novomašnik Peter Kočevar, ki pa se je nato odločil, da bo postal škofijski duhovnik in bo skušal »iskati skupno blaginjo, ki zares vključuje vse.« Prav ta citat iz apostolske spodbude Veselje evangelija papeža Frančiška si je izbral za svoje novomašno geslo. Za svoj novomašni simbol si je Peter izbral polieder. Ob tem novomašnik Peter pravi: „Nobena kultura ni več vredna od druge, ampak se različne kulture in mnenja lahko med seboj dopolnjujejo, si pomagajo k razvoju in se medsebojno bogatijo. Polieder podaja realno stanje, da so stvari lahko tudi nepopolne in da so lahko različne, ampak se z voljo med seboj tudi povežejo.“ „Naš vzorec ni krogla, kjer je vsaka točka enako oddaljena od središča ter ni nobene razlike med enim in drugim delom. Naš vzorec je polieder, ki odseva stičišče vseh delov, ki ohranjajo svojo posebnost v njem. V poliedru se skuša zbrati najboljše od vsakega posameznika“, je zapisal tudi papež Frančišek.

Po končani maši se je novomašnik rokoval z župljani in jim podelil podobice, vsak udeleženec pa se je lahko pred cerkvijo okrepčal z dobrotami, ki so jih v organizaciji župnijskega pastoralnega sveta pripravili brestaniški prostovoljci. Slavje se je nadaljevalo v domači vasi pod šotorom, kjer se je zbralo številno sorodstvo po očetovi in materini strani, sosedje ter Petrovi prijatelji in sošolci. Po protokolu, ki ga je vodil g. Domen Plavčak, sta novomašniku Petru nekaj besed namenila evropski poslanec g. Franc Bogovič in domači župnik g. Jože Špes. V imenu očetovega sorodstva Kočevarjevih je spregovorila g. Andreja Tomažin, v imenu maminega sorodstva po Drstvenškovi strani pa g. Martin Derstvenšek. Protokolarni muzikanti Ansambel Florjani so skupaj z Boštjanom Povšetom, ki je poskrbel za brezhibno ozvočenje, poskrbeli za čudovito glasbo. K svečanemu vzdušju pa je z zdravičkami prispeval tudi Rajhenburški oktet. Po skupinskem fotografiranju je novomašnik skupaj s sošolci iz Želimelj pri vaški kapelici pripravil prisrčne večernice. Po večerji pa je za malo bolj sproščeno vzdušje poskrbel še Ansambel Labirint. Svoje delo so pod vodstvom Romana Kragla odlično opravili tudi mladi strežniki, gostišče „Prehrana pri Marjani“ iz Krmelja pa nas je razvajalo z odlično hrano.

V ponedeljek, 9. julija, je imel Peter še zahvalno mašo v cerkvi sv. Antona v Gorenjem Leskovcu, kjer se je zopet zbrala precejšnja množica ljudi. Novomašnik je vse povabil pod šotor, saj je bila zahvalna večerja za vse „vidne in nevidne“ pomočnike in sodelavce pri organizaciji in zvedbi novomašne slovesnosti.

Ves dogodek je bil v znamenju glasbe in cvetja – stvari, ki jih ima Peter rad. Ko je bil še doma, je ustanovil mladinski pevski zbor pri sv. Antonu in igral klarinet pri godbi Blanški vinogradniki. Ko so ga kot prvega sina prinesli iz porodnišnice, je ponosni dedek Anton Kočevar vso hišo napolnil s cvetjem. In ob novi maši so bile vse cerkve in šotor bogato okrašeni s cvetjem. Za tehnično ureditev šotora je skupaj s prostovoljci in gasilci iz Stranj poskrbel Danijel Županc, za čudovito okrasitev pa se je skupaj s sodelavci zelo potrudila ga. Milena Mastnak.

Skupno blaginjo lahko ustvarjamo le, če gledamo na vsakega posameznika, je prepričan novomašnik Peter Kočevar. In to si želi izpolnjevati tudi v svojem duhovniškem življenju. Tega se skušajmo držati tudi mi. Tudi vreme nam je služilo, tako da se bomo tega redkega in čudovitega dogodka lahko še dolgo z veseljem spominjali.

Najlepša hvala gospe Štefaniji Vidrih, ki je prevzela organizacijo dogodka in potem vse podrobno načrtovala in s pomočjo številnih pomočnikov tudi izvedla.  Hvala tudi vsem imenovanim in neimenovanim sodelavcem in sponzorjem, ki ste pri organizaciji in izvedbi tega čudovitega dogodka kakorkoli pomagali!

Organizacijski odbor nove maše
Foto: Lidija Plahuta in Mateja Rihter
 
« Nazaj na seznam
»