Olimpijski podprvak v geografiji Alexander Škof: Bolj kot znati na pamet je pomembno razumeti snov

Pred dobrim mesecem dni smo na kratko že poročali o velikem uspehu dijaka Gimnazije Brežice Alexandra Škofa, ki je na 19. mednarodni geografski olimpijadi v Bandungu v Indoneziji osvojil zlato priznanje in absolutno drugo mesto. Na zadnji dan pred začetkom novega šolskega leta so mu na brežiški šoli pripravili sprejem in se poklonili njegovemu uspehu, nadobudni dijak pa je z nami delil svojo 'zgodbo učenosti' in pogled na pomen znanja.

Mednarodna geografska olimpijada iGEO je vsakoletni vrhunec tekmovanj s področja geografije. Na njej sodelujejo po štirje dijaki med 16. in 19. letom starosti iz držav s šestih celin. Letos je ta dogodek potekal med 8. in 14. avgustom v indonezijskem Bandungu, kjer je v konkurenci 45 držav sodelovalo 177 dijakov, ki so se merili v poznavanju sodobnih geografskih izzivov, terenskem delu, kartiranju, merjenju in sklepanju. Brežiški gimnazijec (zdaj že 3. letnika) Alexander Škof je pod mentorstvom profesorja geografije Boštjana Špilerja ne le osvojil zlato medaljo, ampak je postal tudi svetovni podprvak – dosegel je namreč drugo mesto (boljša je bila le dijakinja s Tajske), kar Sloveniji na tem tekmovanju ni uspelo še nikoli. Poleg njega so našo državo zelo dobro zastopali še Maksim Sinkovič Korošec (Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran, mentorica Eva Slekovec), Gregor Samsa (Šolski center Postojna, mentorica Danijela Horvat) in Filip Ferlan (Gimnazija Želimlje, mentorica Tina Šlajpah). Tekmovanje v Sloveniji je organizirala Državna tekmovalna komisija za tekmovanja s področja geografije, ki deluje v okviru Zavoda RS za šolstvo, njen predsednik dr. Borut Stojilković je dijake poleg mentorjev posebej pripravljal na tekmovanje in skupaj z že omenjeno mentorico Evo Slekovec spremljal ekipo na olimpijadi.

Že zgodaj je bil zelo vedoželjen

Alexandrova starša Robert in Tamara sta že zelo zgodaj opazila, da je njun sin malo 'drugačen' oz. da ima veliko željo po znanju. Kot pravi Alexander, je v otroštvu zaradi velike radovednosti veliko časa preživljal na spletu. »Angleščine sem se večinoma naučil sam, in sicer sprva preko videoigre Minecraft, ki me je naučila osnov, kasneje pa sem veliko časa preživljal z gledanjem Youtube videev v angleščini, ki so poleg filmov in serij zelo prispevali k mojem znanju jezika. Na Youtubeu sem že takrat velikokrat gledal videe o raznih zanimivih dejstvih z različnih področij, saj me je zanimalo skoraj vse, geografsko radovednost pa sem pogosto potešil s tem, da sem veliko časa preživel na Google zemljevidih in tako virtualno raziskoval oddaljene kraje. Pomagala je seveda tudi Wikipedija, kjer sem lahko dobil še bolj podrobne informacije,« pojasnjuje, kako je potešil svojo otroško vedoželjnost. Poleg geografije sta ga zelo zanimala tudi vesolje nasploh in fizika, seveda predstavljena na poenostavljen način, in tudi ti področji je odkrival pretežno preko spleta.

Seveda mu je bilo pri tem v veliko oporo naklonjeno domače okolje, saj sta starša vedno spodbujala njegovo radovednost in željo po znanju: »Mama mi je že od zgodnjih let veliko brala, in čeprav sem morda v času osnovne šole bral nekoliko manj kot nekateri drugi, je zgodnje branje zagotovo spodbudilo moj razvoj tudi na drugih področjih. Poleg tega sta me oče in brat že zelo zgodaj začela učiti osnove angleščine, ki sem jo kasneje izpopolnil, kot sem že opisal. Pri šolskih obveznostih sem vedno imel veliko mero samostojnosti, kar pomeni, da sem učne navade razvil sam, na način, ki mi je najbolj ustrezal, in brez občutka prisile.«

Tekmovanja kot izkušnje in izzivi

Njegovo nadarjenost in učljivost so seveda kmalu opazili tudi v brežiški osnovni šoli, kjer so ga že v nižjih razredih začeli pošiljati za razna tekmovanja iz znanja, večje uspehe pa je začel dosegati na predmetni stopnji. Kot se spominja, je bil njegov prvi večji uspeh srebrno priznanje iz geografije v 6. razredu, prvo zlato priznanje iz geografije je osvojil v 7. razredu, v 8. razredu pa je bilo državno tekmovanje odpovedano zaradi pandemije. Poleg tega je v tem času dosegel tudi dve zlati priznanji iz angleščine (8. in 9. razred), na obeh tekmovanjih je bil celo prvi v državi in bil enkrat za to nagrajen s potovanjem v London. Redno je sodeloval tudi na tekmovanju za Cankarjevo priznanje, a vedno osvojil le bronasto priznanje. »Zagotovo je pomembno, da je že za mlade šolarje na voljo veliko tekmovanj iz znanj, saj s tem spodbudimo poglobljeno zanimanje za šolsko snov in najbolj nadarjenim damo možnost, da pokažejo dodatno znanje, ki je med poukom pogosto neizkoriščeno,« pravi o pomenu tovrstnih tekmovanj. »Prav tako tekmovanja dajejo dragocene izkušnje, saj na njih lahko spoznavaš nove vrstnike, zdrava mera tekmovalnosti pa poskrbi za to, da ob uspehih šolarji pridobijo veliko nove motivacije, kar je pomembno predvsem za tiste, ki jim je pri rednem pouku pogosto dolgčas zaradi pomanjkanja izzivov.«

Udeležba na geografski olimpijadi v Indoneziji mu ni prinesla le velikega in odmevnega uspeha, ampak seveda tudi lepo in nepozabno izkušnjo. »V spominu mi bo ostalo veliko, morda predvsem ljudje, ki sem jih tam spoznal. Bolj podrobno sem se spoznal predvsem s sotekmovalci iz Srbije, Hrvaške, Danske in Nizozemske, na splošno pa sem vsaj malo spoznal res ogromno ljudi in tako tudi pridobil veliko novih spoznanj o tujih kulturah. Ne gre seveda brez omembe mojih slovenskih sotekmovalcev: Filipa, Maksima in Gregorja, s katerimi smo postali dobri prijatelji,« poudarja Alexander. Glede na to, da je bilo to njegovo prvo potovanje izven Evrope in ga je to sprva malo skrbelo, mu je tudi država gostiteljica ostala v zelo lepem spominu oz. je bil nad njo zelo prijetno presenečen: »Od prelepe narave do dobre hrane, unikatne kulture in zelo prijaznih ljudi. Moj čas v Indoneziji je bil res prijeten in z veseljem bi se kdaj vrnil.«

Geografije najbrž vseeno ne bo študiral

Kot je bilo že omenjeno, so ga že od malih nog poleg geografije zanimala tudi druga področja, še najbolj fizika, kar velja še vedno, pri srcu mu je tudi biologija, od družboslovnih predmetov pa predvsem zgodovina, angleščina in tudi slovenščina, še posebej književnost. »Za študij še nisem popolnoma odločen, a trenutno se bolj nagibam k naravoslovnim smerem, na primer strojništvo ali elektrotehnika, saj tam vidim dobre priložnosti za karierni razvoj, prav tako pa bi s tem dobro izkoristil svoje zanimanje za fiziko. Tudi moj oče je inženir elektrotehnike, kar verjetno vpliva na moje trenutno razmišljanje glede študija,« pravi uspešen dijak. Živimo v času, ko je veliko informacij dostopnih z nekaj kliki na internetu, zato meni, da je 'surovo pomnjenje' večkrat odveč, »saj je mnogo bolj pomembno učenje na način, ki nam omogoča, da snov zares razumemo. Kot je izpostavil že moj mentor prof. Boštjan Špiler, geografija v prvi vrsti pomeni razumevanje, povezovanje, analizo podatkov in druge spretnosti, kot so učinkovito opazovanje, kartiranje, sklepanje …, ne pa le pomnjenje imen držav ali najvišjih vrhov gorovij. To ne velja samo za geografijo, ampak za vse vede. Seveda tudi zapomnjeni podatki velikokrat pridejo prav, a menim, da pri reševanju resničnih problemov veliko bolj štejejo naše vsestranske spretnosti kot pa poznavanje podatkov, do katerih lahko vsakdo dostopa z nekaj kliki. Šolski sistem bi zato moral temeljiti predvsem na razvoju kritičnega mišljenja, učinkovitega učenja ter spodbujanju radovednosti in samoiniciative pri učnem postopku.«

Alexander ob tem izkorišča priložnost, da se zahvali najprej prof. Špilerju, ki je najbolj prispeval k njegovim pripravam na olimpijado, dr. Borutu Stojilkoviću in prof. Evi Slekovec, ki sta jih spremljala v Indoneziji, Zavodu RS za šolstvo, ki je financiral stroške udeležbe, in Gimnaziji Brežice, ki je pokrila stroške izbirne ekskurzije, pa tudi vsem, ki so sodelovali pri organizaciji njegovega sprejema na šoli, in vsem, ki so se ga udeležili.

Peter Pavlovič

Prispevek je objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 14. septembra 2023.

#povezujemoposavje