Prišlo jim je v kri, da darujejo kri

Verjetno ni veliko družin v Posavju, v katerih bi čisto vsi družinski člani darovali kri v dobrodelne namene. Ena takšnih je družina Ograjšek iz Cerkelj ob Krki, v kateri so v krvodajalstvo, ki je po njihovem preraslo že kar v družinski običaj, vpeti tako starša kot trije otroci. Če bi sešteli, kolikokrat do sedaj je vseh pet skupaj že darovalo kri, bi prišli do števila, večjega od 100.

Krvodajalstvo je zanje družinski običaj

Oče Roman Ograjšek je kri daroval že več kot 40-krat, mama Cirila več kot 30-krat, otroci Simon, Boris in Maja pa so se krvodajalskih akcij udeležili med 10- in 15-krat. Roman je šel prvič darovat kri, ko je bil zaposlen še v Tovarni pohištva in so se s sodelavci odpravili na krvodajalsko akcijo. »Takrat je potekala še v telovadnici v starem dijaškem domu v Brežicah,« se spominja, medtem ko je njegova žena krvodajalka postala pri polnoletnosti oz. v srednji šoli, vmes je zaradi nosečnosti pa tudi neodobravanja enega od delodajalcev malce »pavzirala«. Vsi trije otroci so se zgledovali po starših in se prav tako odločili, da postanejo krvodajalci. »Začeli smo v srednji šoli, pa še ’fajn’ je bilo, ker si imel ta dan, ko si šel na krvodajalsko akcijo, prost,« se tistih časov rada spomni Maja. Ko je bilo enkrat vseh pet članov družine krvodajalcev in jim je ta dobrodelna gesta prišla v navado, so na akcije začeli hoditi skupaj in tako je še danes, zato marsikdo privzdigne obrv, ko ima naenkrat pred sabo pet kandidatov z istim priimkom. »To je za nas že kar družinski običaj in nam je prišlo v kri, da darujemo kri,« se ob tem nasmejijo in priznavajo, da so transfuzijske ekipe na krvodajalskih akcijah vedno zelo prijazne, pozorne in hvaležne, ker vedno pridejo, zdaj jih seveda tudi že vsi zelo dobro poznajo. Prej naročanje ni bilo potrebno, v času korone pa se je na akcije treba naročiti, kar Ograjškovi pozdravljajo, saj prideš na vrsto ob točno določeni uri in ti ni treba več čakati tako kot prej. Tudi sicer je seveda treba v tem času na krvodajalskih akcijah upoštevati vse ukrepe, kot sta nošenje mask, pogoj PCT ipd.

Skoraj vsi preboleli covid

Kot še navajajo Ograjškovi, kri darujejo po navadi trikrat letno oz. vsakič, ko je v Brežicah organizirana akcija (udeležili so se tudi nedavne v MC Brežice). Včasih so bili krvodajalci deležni »nagrade« v obliki klobase, nato so dobili bon za malico v Restavraciji Štefanič, zadnje čase pa jih na koncu čaka sendvič. »A nam sploh ne gre za to, najbolj pomembno je, da naredimo nekaj dobrega za sočloveka, da pomagamo tistemu, ki nujno potrebuje kri,« v en glas poudarjajo člani družine Ograjšek, ki imajo vsi krvno skupino A+. Boris, ki mu večkrat teče kri iz nosu, hudomušno pripomni, da je škoda, da bi ta kri šla kar tako v nič. Celotna družina, razen Borisa, je novembra 2020 prebolela covid-19, k sreči nihče v hujši obliki, a so lahko že čez dva meseca ponovno darovali kri, starša sta se tudi cepila in sta se že nekaj dni po tem lahko udeležila krvodajalske akcije. Opozarjajo, da vsak seveda tudi ni primeren za krvodajalca, kar je odvisno od več dejavnikov, npr. telesne teže (vsaj 50 kg) in indeksa telesne mase, vrednosti hemoglobina, krvnega tlaka, starosti (od 18 do 65 let), krvi ne smejo odvzeti tudi tistim, ki so bili pred kratkim poškodovani ali operirani, pri zobozdravniku, se tetovirali oz. si preluknjali kožo zaradi pirsinga itd. Priporočljivo je pred oddajo krvi popiti dosti tekočine, da kri potem lepo teče, prej se ne sme piti mleka in najesti sladkarij, tudi npr. maslo in marmelada nista najbolj zaželena, vseeno pa je dobro nekaj prej pojesti, da ti ne odvzamejo krvi na prazen želodec, še svetujejo člani družine Ograjšek. »Drugače se igle zelo bojim, in ko moram v laboratorij, je vedno neprijeten občutek, na krvodajalskih akcijah pa sploh nimam nobenih težav, ker res zelo lepo pičijo in sploh ne čutim,« pravi Maja. Količinsko po navadi moški darujejo tudi do 5 dcl krvi in največ štirikrat letno, ženske pa 3–3,5 dcl in trikrat letno. Desničarjem odvzamejo kri iz leve roke in obratno. »Med odvzemom krvi je nekaterim kdaj tudi slabo, ampak je verjetno to bolj zaradi strahu kot česa drugega. Nam k sreči še ni bilo nikoli,« pravi Roman in doda, da nekateri dajejo tudi krvno plazmo, to pa lahko opravijo samo na centru za transfuzijsko dejavnost, kjer imajo za to posebne aparature.

Doma kmetujejo

Družina Ograjšek se ukvarja s kmetijstvom, doma imajo srednje veliko kmetijo, največ se ukvarjajo s poljedelstvom (obdelujejo dobrih 30 hektarjev zemlje na različnih lokacijah v brežiški in krški občini), imajo tudi živino (krave in nekaj perutnine). V kmetijsko dejavnost so vpeti vsi člani družine, saj jim ne nazadnje predstavlja tudi vir preživetja. 28-letna Maja, ki je zaključila kemijsko smer, je zaposlena na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) v Novem mestu. Njen brat dvojček Boris, ki je računalničar, dela v podjetju INO, 31-letni Simon, agronom po izobrazbi, je zaposlen v Semenarni Ljubljana, Cirila, ki je kmetijski tehnik, dela v gostinstvu, medtem ko je bil Roman (mizar po izobrazbi), oba sta stara 53 let, najprej zaposlen v brežiški Tovarni pohištva, nato nekaj časa v privatni mizarski delavnici, nakar se je začel poklicno ukvarjati s kmetijstvom. »Kmetijstvo ni ’biznis’, ampak način življenja. Menim, da se premalo poudarjajo družinske kmetije, včasih je bilo drugače, saj se potrošništvo še ni zajedlo v vse pore družbe,« pristavi. Dokler jim bo zdravje dopuščalo, so vsi člani družine Ograjšek trdno odločeni, da bodo vztrajali z udeležbami na krvodajalskih akcijah in tako še naprej zavzeto izpolnjevali eno najplemenitejših oblik pomoči sočloveku.

Rok Retelj

Prispevek je objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 20. januarja 2022.

#povezujemoposavje