Časopis za pokrajino Posavje
21.04.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Ribe ima raje v vodi kot na krožniku

Objavljeno: Petek, 22.03.2019    Rubrika: PANORAMA Redakcija
Ribe ima raje v vodi kot na krožniku

Herman Kerin

Hermanu Kerinu je voda življenjski spremljevalec. Živi v Čanju ob potoku Blanščica, po katerem se je že kot kratkohlačnik podil s prijatelji pa tudi nabiral prve ribolovne izkušnje. Član Ribiške družine Brestanica-Krško je od leta 1977, od leta 2008 pa tudi njen gospodar.

Kot nam je povedal Kerin, ga je k aktivnejšemu delovanju v ribiški družini (RD) sredi 80. let prejšnjega stoletja pritegnil tedanji predsednik ribiške družine Milan Žveglič, ki mu je bil hkrati tudi šef v senovskem rudniku, kjer je bil Herman zaposlen. Začel se je udeleževati ribiških tekmovanj, predvsem z obtežilnikom, delovnih akcij in drugih aktivnosti v družini, pred enajstimi leti pa je bil po nenadni smrti tedanjega gospodarja Dušana Vučajnka imenovan za gospodarja ribiške družine. V tej vlogi je ožji član predsedstva in hkrati član devetčlanske upravnega odbora. Njegove naloge so osredotočene na gospodarjenje z vodami in ribiškim okolišem (ta zajema porečje reke Save nad HE Krško do izliva potoka Blanščica v Savo oz. meje z Ribiško družino Sevnica in območje pod HE Krško do kilometra dolvodno od NEK oz. meje z Ribiško družino Brežice), na delo z več kot desetimi potoki, dvema gojitvenima in petimi vzrejnimi ribniki Mačkovci na Raztezu, kjer ima RD v lasti tudi okoli devet ha gozda in dva ha travnikov, upravljanje z ribnikom Resa na Vidmu ter na delo in vzdrževanje stanja ribjih populacij v vodnih površinah s t. i. poriblavanjem (vlaganjem rib v vodo), izlovi, vzrejo, prodajo in nakupom rib za vlaganje v vode.

HE spremenile ribjo populacijo

Kakor opaža pri svojem delu, je izgradnja hidroelektrarn na Savi vplivala tako na način ribolova kot vrste rib. Resda izumirajo salmonidne ribe, kot so sulec, podust, šarenka in postrv, ki živijo v večjih in hladnejših deročih vodah, bogatih s kisikom, vendar so pridobili več cipridnih vrst, ki jim odgovarja topla in stoječa voda z muljem, kot so krap, klen, linj, mrena, platnica, rdečeperka, rdečeoka, smuč, ščuka idr. Zelo se je razmnožil som, ki ima izredne pogoje za drst in dovolj hrane. Ob izgradnji krške HE so bila urejena tudi izlivna mesta potokov, medtem ko se soočajo s problemom življa v gorvodnih potokih, kjer je iz leta v leto manj vode, posledično pa tudi rib: »Od potokov z dovolj pretoka so zadovoljivi le še Blanščica, Brestanica in Dovški potok, medtem ko so vsi ostali potoki domala presušili, kar gre v veliki meri pripisati tudi urejanju vodotokov s strani vodarjev. Ti namreč ob regulaciji potokov uredijo gladke struge, po katerih voda hitro odteče, ni več tolmunov, ki bi jo zadržale, niti ni več v struge vraščenih koreninskih sistemov in senc obvodnih dreves, kamor bi se lahko ribe skrile. V poletnih mesecih pa voda presuši ali se zaradi nizkega nivoja preveč segreva, kar je ponovno razlog, da so potoki, ki so bili nekdaj bogati s potočno postrvjo, mreno, pohro, blistavcem, kleni idr., že brez ribjega življa.« Sicer v potoke, kakor pravi Kerin, na letnem nivoju vložijo po 10.000 komadov zaroda potočne postrvi, a rezultat je kljub njihovim prizadevanjem bolj kot majhen. Pravo katastrofo povzročajo tudi vidre v gojitvenih bazenih na Mačkovcih, ki so jih bili primorani za zaščito ribjega zaroda zaščititi z električnim pastirjem: »V minulem letu smo v tretji gojitveni bazen vložili 15.000 komadov mladic krapa, izlovili pa smo jih zgolj med 200 in 300. Na Savi so agresivni kormorani, v potokih sive čaplje, v vseh treh primerih pa gre za zaščitene živali.« Občasno jim preglavice na ribnikih povzročajo tudi race, ki zobljejo ribje brikete, s katerimi hranijo ribji podmladek, sicer pa jim eno večjih težav v zadnjih dveh letih predstavlja na dnu enega izmed gojitvenih ribnikov (tudi v ribniku na Resi) ukoreninjen in razraščen invazivni rmanec, zaradi česar so ga morali povsem izprazniti, saj gre za oksikogeno rastlino, ki porablja kisik in zakriva pronicanje svetlobe pod vodno gladino, s tem pa onemogoča vzrejo ribjega življa.

Trenutno se pripravljajo na čistilno akcijo in dodatno ureditev ribnika z okolico, saj se z aprilom odpre ribiška sezona v lovnem ribniku 2 v Mačkovcih, kjer velja načelo 'ulovi in spusti'. Krivolova, še pove Kerin, domala ne beležijo več, so pa v RD organizator okoli desetih tekmovanj na letnem nivoju. Četudi ima kot gospodar še vrsto drugih zadolžitev in preživi zelo veliko časa na Raztezu, se Kerin ribam posveča tudi zasebno. Zadnjih 15 let je namreč nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji za gojenje sladkovodnih organizmov, pri čemer se ukvarja z vzrejo mladic podusti in krapa, ki jih zatem vlaga v vodo na širšem območju Slovenije, zadnji dve leti pa tudi na posameznih območjih sosednje Hrvaške. A ko vprašamo Hermana, koliko rib tudi zaužije, pa se od srca nasmeji: »Redko, le tu in tam, ker ribo raje gledam v vodi kot na krožniku.«

Bojana Mavsar

Prispevek je objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 21. marca 2019.
« Nazaj na seznam