Časopis za pokrajino Posavje
27.07.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Rok Kerin: »Plavalec ni nekdo, ki se ob potopu drži za nos«

Objavljeno: Sobota, 17.07.2021    Rubrika: PANORAMA Redakcija
IMG_8766

Rok Kerin je plavati naučil že na tisoče otrok.

Smo sredi poletja, ki po navadi prinaša tople, brezskrbne dneve z višjimi temperaturami, počitnice in osvežilno hlajenje v morju, reki, jezeru, bazenu itd. Pri tem pa ne smemo pozabiti predvsem na varnost, še posebej so pri tem izpostavljeni otroci. Če kdo, potem je za koristne napotke glede plavanja zagotovo prava oseba nekdanji vrhunski daljinski plavalec Rok Kerin, ki ima dolgoletne izkušnje na področju plavanja, saj je plavati naučil že ogromno otrok.

Pri nas imamo dober način učenja plavanja

Rok Kerin

Kerin je nekdanji vrhunski daljinski plavalec.

Najprej nas je zanimalo, ali smo Slovenci v čem specifični, kar se tiče odnosa do plavanja. Krčan Rok Kerin, ki je prepotoval in s plavanjem podoživel domala ves svet, opaža, da imamo pri nas dober način učenja plavanja, saj se otroci le-tega lahko učijo že v vrtcu ali kasneje v prvi triadi osnovne šole v obliki prilagajanja na vodo. Osnovne šole morajo izpeljati 20-urni plavalni tečaj v 2. ali 3. razredu, preveriti znanje plavanja v 6. razredu in organizirati 15-urni tečaj za neplavalce v 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju. Plavalne vsebine lahko ponudijo tudi z naslednjimi programi: prilagajanje na vodo že v vrtcu ali v 1. razredu, plavalna šola v naravi, izbirni predmeti, plavalni športni dnevi, interesne dejavnosti in šolska športna tekmovanja. »Specifičnost Slovencev v odnosu do plavanja bi lahko ocenil na način, da pri nas veliko ljudi pravi, da zna plavati, le potopiti glave si ne upa, tukaj mislim predvsem starejše. Ne vem, če je tu razlog v tem, da so bazeni po večini v naših zdraviliščih na stojni globini, kjer jih velika večina odraslih stoji, a zame ni plavalec nekdo, ki se ob potopu glave pod vodo drži za nos. Tak ’plavalec’ je lahko potencialni ’utapljajoči se plavalec’, če ga oblije val oz. se znajde v nekontrolirani situaciji,« pojasni. Glede tega, da naj bi bile posledice epidemije konkretno vidne tudi na plavalnem (ne)znanju otrok in zakaj bi lahko do tega prišlo, sogovornik odvrne, da se v primerjavi s prejšnjimi leti, ko so se k njemu vpisovali predvsem mlajši otroci med 4. in 6. letom starosti, v tem letu prijavljajo tudi otroci, ki so stari vse do 8 let. »Starši kot razlog navajajo, da se njihov otrok v sklopu plavalnega tečaja v šoli ni naučil plavati. Iz prakse pa lahko povem, da so mi nekateri osnovnošolski učitelji povedali, da so bili primorani 20-urne tečaje v šoli v naravi skrčiti na 10-urne in še tu je bilo izvajanje oteženo zaradi ukrepov. Zagotovo so nastale luknje v znanju in samo želimo si lahko, da ne bodo posledice terjale življenj zaradi neznanja plavanja,« poudarja Kerin.

Veliko lahko naredijo že starši

IMG_8845
Plavati je naučil že na tisoče otrok, seveda tudi veliko posavskih. Odmeva njegova misel, da otroke najprej naučiš vzljubiti vodo. To pomeni, da se je praviloma bojijo? Kot pove, v njegovi Plavalni akademiji Rok Kerin učijo otroke, da je voda naša prijateljica. »Seveda jih kar nekaj pride tudi s strahom pred vodo. Predvsem pravijo, da jih je strah globoke vode in se ne upajo ’potunkat’. Pri nas jim nato razložimo, da je voda le ena. In tudi, da ko se enkrat naučimo plavati, to znamo za celo življenje. Prav tako jim razložimo, da če znamo plavati v plitvi vodi, nam bo šlo tudi v globoki. Pri tem je treba vedeti, da se lahko utopimo že v vodi, ki je globoka zgolj nekaj centimetrov, če bo obraz pod vodo, npr. nesrečni padec v potok, bazen, plitvina v morju ipd.,« tako Kerin, ki se nikoli ni bal vode. »Imel sem to srečo, da imam starejšega brata, ki je treniral plavanje v Krškem. Tako sem imel možnost vodo spoznati od blizu že kot dojenček. Veliko smo hodili tudi na morje in reko Krko. Vedno sem se rad igral ob in v vodi, kasneje pa tudi začel s treniranjem plavanja.« Za to, da bi se otroci manj bali vode, lahko veliko naredijo že sami starši. Po njegovih besedah je treba v prvi vrsti otrokom prvo izkušnjo z vodo predstaviti na prijeten, igriv način, in to že od dojenčka naprej. »V kadi ali majhnih bazenčkih in plitvinah naj se starši z njimi igrajo s kanglico in vodnimi pripomočki, si skupaj umivajo obraz, pihajo mehurčke ipd. Starš mora vedno biti skupaj z otrokom v vodi, zelo priporočljiv pa je tudi stik starša z otrokom – koža s kožo, da se otrok počuti varno,« svetuje in poudarja, da je demonstracija starša ključna. Seveda je to veliko lažje, če se sami ne bojijo vode ter poznajo vsaj nekatere prijeme in vaje. »Veliko je primerov, ko starši povedo, da se bojijo plavati z glavo pod vodo oz. se držijo za nos, ko se potopijo pod vodo. Prav tako lahko omilimo strah do vode s tem, da otrok v svoji rani mladosti ne doživi nenadnega padca v vodo oz. da ga vodni curek ne doseže nepripravljenega. Otrok se mora svojega gibanja v vodi zavedati in ga sam zavestno upravljati.« Kerin doda pomembno opozorilo – nikoli ne silimo otroka v vodo, še posebno če joče. Takšne primere vsako leto večkrat opaža ravno na morju, ko starši želijo, da gre otrok v vodo, le-ta pa mu predstavlja neznanko, nepoznan teren, voda je mrzla, morje valovi, v njem so trava, kamni, ki so neprijetni na otip, itd. Že v tem primeru lahko otrok doživi neprijetno izkušnjo, ki jo nosi v sebi.

Utopimo se lahko že v vodi, ki je globoka zgolj nekaj centimetrov, če bo obraz pod vodo, npr. nesrečni padec v potok, bazen, plitvina v morju ipd.

Tudi Krka ima svoje pasti

IMG_8061
Sogovornik pove, da je zanimivo, ko starši pred prijavo na tečaj pravijo, da njihov otrok že zna plavati z rokavčki. »Kar seveda ni plavanje in seveda ne zna plavati,« pokomentira in doda, da veliko staršev pričakuje, da bodo otroci že po nekaj urah samostojno zaplavali, a ta odstotek je zelo majhen. Nekateri starši znajo na drugi strani zelo dobro oceniti otrokovo znanje in do potankosti povedo, kaj že zna oz. česa ga je strah. Po navadi je strah »podedovan« od staršev ali pa je otrok doživel slabo izkušnjo, največkrat v obliki nepričakovanega padca v vodo, pretiranega škropljenja ali igre med vrstniki, kjer je bila igra »tunkanja« pretirana in otrok ni prišel do diha, še navede Kerin. Glede na to, da je poletje na vrhuncu, bazeni so polni, prav tako morje in tudi bregovi naših rek, je njegovo svarilo, na kaj moramo biti pozorni pri kopanju posebno v rekah, še kako dobrodošlo. Kot pravi, so reke specifične glede kopanja in plavanja. Tudi reka Krka, čeprav je nižinska reka, ima pasti in je treba biti še posebej previden. »Največja nevarnost so ovire pod vodo in brzice z jezovi. Za ne ravno dobrega plavalca je lahko že zelo majhen spodrsljaj usoden. Zato je tu potrebna velika mera previdnosti, še bolje pa je, da se tem mestom v celoti izognemo. Kopati se je treba tam, kjer je urejeno mesto kopanja oz. je vidljivost pod vodo takšna, da smo prepričani o njeni globini in čistosti pod vodo. Morda na tem mestu tudi moj apel, da se tudi v Posavju uredi kopališče na Krki, kot to velja na Kolpi in višje na Krki,« izpostavlja Kerin in še svetuje, naj otrok raje ne puščamo samih ob rekah oz. naj bodo ti dovolj stari, da so se sposobni soočati tudi z malce zahtevnejšimi pogoji. »Nikakor pa ne preizkušajmo svojih meja. Sam vedno rečem, da ogenj vse uniči, voda pa pogasi ogenj. Kar daje vedeti, da je moč vode neizmerna.«

»Morda na tem mestu tudi moj apel, da se tudi v Posavju uredi kopališče na Krki, kot to velja na Kolpi in višje na Krki.«

Utopitev je večinoma tiha

IMG_8009

Plavalno akademijo vodi skupaj s svojo življenjsko sopotnico Nino Gramc.

V zadnjem času je bilo v Sloveniji kar nekaj utopitev, predvsem je odmevala tragična novica o nesrečni utopitvi 11-letnika v Soči. Zanimalo nas je, kaj takim dogodkom najpogosteje botruje in ali se sploh zavedamo, kako izgleda utapljanje, da bi ga prepoznali. Kerin odgovarja, da pride do utopitve zaradi različnih dejavnikov. Po njegovih besedah je Soča specifična, saj je to gorska reka »in mesto zadnjih utopitev je zame neprimerno za kopanje, pa sem se tam uril za reševalca iz vode na divjih vodah«. Sam svojih otrok tja ne bi poslal na plavanje, saj ni potrebe, da se komu dokazujejo. Tudi jezovi na reki Krki imajo učinek role in problem rek je seveda v ovirah pod vodo. Zato veleva, naj se raje kopamo na mirnem delu reke in ne preizkušamo svojih zmožnosti. »Sicer pa lahko reševalec iz vode utapljajočega prepozna že na suhem. Največkrat vstop v vodo in prvi zamahi dajo vedeti, ali je nekdo dober plavalec ali ne. Že manjši val, gneča v vodi, izguba dna pod nogami ... so lahko za nekoga usodni. Utopitev je večinoma tiha. Filmskih zvokov in krikov na pomoč v večini ne boste slišali. Prepoznamo jo lahko tudi po tem, če se nekdo znajde v situaciji, kjer dela hitre gibe z rokami, hlasta za zrakom, dviga roke v zrak ... Pri otrocih je ta čas zelo kratek, zgolj dve do tri sekunde, nato pa se otrok načeloma potopi pod gladino vode. Tam krikov na pomoč ne boste slišali. Zato na tem mestu še enkrat – otrok ne puščajte samih izpred oči!« opozarja Kerin, ki še dodaja, da s polnim želodcem ni priporočljivo iti v vodo, ampak raje počakajmo vsaj uro in pol do dve po obroku, preden bomo šli ponovno v vodo. Po Kerinovih navedbah je to najpogosteje tudi nesmiselno početje v poletnem času, saj čas po kosilu načeloma ni primeren za kopanje, saj je takrat vročina prehuda. Zajtrk lahko opravimo po jutranjem plavanju. Obstajajo določena priporočila, katera hrana ne podpira telesa in na ta način otežuje presnovo organizma, ko je le-ta v vodi (pomembna je tudi temperatura vode). Jedilnik je priporočljivo prilagoditi tudi letnemu času. »Vsekakor je k plavanju treba pristopiti celostno,« dodaja.

Utopitev je večinoma tiha. Filmskih zvokov in krikov na pomoč v večini ne boste slišali.

Otroci še nekaj časa ponavljajo: žaba, žaba

IMG_8089
Najpomembnejši faktor pri tem, kako otroka motivirati za plavanje, je ta, da se počuti varno, udobno in prijetno. »Voda mora biti naša prijateljica. Na tak način bomo sproščeni in otrok se bo prav tako dobro počutil v vodi. Predvsem pri ’zmakanju glave’ moramo biti postopni in mu pokazati, kako se zmočimo sami, se nasmejati in ga pohvaliti pri uspehu. To najbolje izvedemo v kadi ali bazenčku, kjer se s kanglico počasi polivamo in rečemo, da ’zalivamo rožice’ z zmakanjem po telesu in glavi. Sicer pa je potrebno postopno prilagajanje na vodo brez naglih in nekontroliranih potez. Naj otrok sam odkriva vodni svet, mi ga le spremljamo in pohvalimo v vseh elementih. Četudi se ustraši, ko ga prelije voda, ga pohvalimo in se hitro polijemo še sami ter se nasmejimo,« svetuje Kerin. Slišali smo, da otroci, ki prihajajo s tečaja Plavalne akademije Rok Kerin, še v avtih ponavljajo: žaba, žaba! V čem je pravzaprav skrivnost? »V naši plavalni akademiji poizkušamo otrokom na njim domač način priklicati v spomin moment, kot se v vodi odrivajo žabe. Ljudje prsno udarec z nogami izvajamo zelo podobno, kot to delajo žabe. Zato jim poizkušamo s tem ustvariti njim poznani svet, da si tudi sami ponavljajo ta gib in si govorijo žaba, žaba. Tako lahko hitreje osvojijo tehniko, saj se z njo poistovetijo skozi igro.« Pri otrocih, ki še niso splavali, je sam zagovornik črva in plavalne deske, lahko tudi še kombinacije s plavutjo v obliki morskega psa na hrbtu. Odsvetuje pa rokavčke, ki niso pripomoček za učenje otrok plavanja, pač pa so lahko kot nek nadomestek, da nam otroka ni treba držati v rokah, kadar smo v vodi. Sam jih zato ne priporoča. Kot pojasnjuje, je drža telesa pri rokavčkih večinoma navpična in otrok najpogosteje »goni kolo« ali pa »teče kot kužek« pod vodo. S tem si ustvarja napačno podlago za kasnejše učenje plavanja.

Kmalu na voljo video z vsebino za starše in otroke

Kmalu bo na njegovi spletni strani (www.shop.rokkerin.com) in preko elektronske pošte info@rokkerin.com na voljo za naročilo tudi video z vsebino za starše in otroke »Kako lahko sam naučim otroka plavati?«. Kot pravi Kerin, se je ogromno ljudi nanju z življenjsko sopotnico Nino Gramc obrnilo z vprašanjem, če jim lahko dasta kak nasvet. »Nekateri potrebujejo zgolj kakšno idejo za vajo s črvičkom, druge zanima, kako se otrok lahko znebi strahu pred vodo, spet tretje pa zanima celostni pristop, kot ga izvajamo v naši akademiji, ki je otrokom zelo domač in jim je tudi všeč. Zato smo se odločili, da naše znanje delimo tudi preko video vsebine za širši domet,« je sklenil idejni vodja in ustanovitelj Plavalne akademije Rok Kerin.

Rok Retelj, foto: arhiv Plavalne akademije Rok Kerin

Prispevek je v skrajšani obliki objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 15. julija 2021.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam