Časopis za pokrajino Posavje
27.01.2022
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Še vedno ima jekleno voljo do življenja

Objavljeno: Torek, 28.12.2021    Rubrika: PANORAMA Redakcija
milka zagorc 100 let - dso kk  (4)

100-letnica Milka Zagorc

26. novembra je Milka Zagorc iz krškega Doma starejših občanov dopolnila 100 let. Kot je življenjsko pot slavljenke na praznovanju povzela njena nečakinja Alenka Železnik, je bila ta vselej zanimiva, saj je vanjo Milka znala vplesti veliko dobrote in jo posuti z vedrim smehom.


»Torej, tvoje življenje, to niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili,« je dejala nečakinja Milki, ki se je kot prvorojenka rodila leta 1921 v vasi Cirje pri Raki za­koncema Alojziji in Francu Ko­strevcu. V letih, ki so sledila, se je Milki pri odraščanju pridru­ žilo še pet bratov, s katerimi je 'po moško' znala ušpičiti mar­sikatero pobalinstvo, a znala vselej poprijeti tudi za vsako delo, saj je bila številčna dru­žina siromašna in so bili otro­ci redko, praviloma le ob boži­ču deležni priboljškov. Milka se še dobro spominja daril v obliki oreščkov in suhih krh­ljev jabolk in posušenih sliv, ki jih je pripravljal oče. Na pred­večer in večer božiča so zbra­ni ob božični jelki prepevali nabožne pesmi, predvsem pa so njim, otrokom šli v poseb­no slast v papir zaviti bonbo­ni, ki so jih kradoma, zdaj eden zdaj drugi, snemali z božične­ga drevesca, dokler to ni osta­lo povsem brez njih. »Poseb­no veselje,« se spominja, »mi je predstavljalo tudi postav­ljanje jaslic v bogkovem kotu v steni. Te smo obdali z zelenjem in suhimi cvetovi. Čeprav nis­mo imeli veliko, so bile te lep­še urejene kot pri marsikateri premožnejši hiši.« Med obi­ skovanjem raške osnovne šole jo je navduševalo urejanje šol­skega vrta, zaradi športnega in borbenega duha je premago­vala fante na konjskih pa tudi kolesarskih dirkah in dirkah z motorji, nakar se je zaposli­la v gostilni Repovž v Šentjan­žu, kjer je že delal njen bratra­nec Pepi. V gostilni, ki se je že tedaj ponašala z imenom dob­re gostilne, se je ob že sicer­šnjem kuharskem znanju na­učila pripravljati za tisti čas nevsakdanje specialitete, od polžev, želvinih juh do ostalih eksotičnih jedi.

milka zagorc 100 let - dso kk  (3)

Milki je za častitljiv jubilej na dan praznovanja čestitala direktorica DSO Ani Nuša Masnik, ...

Pri rosnih 15 letih se je leta 1936 zaposlila pri sorodni­ku v Zagrebu, kjer je najprej opravljala dela sobarice v gos­tišču na Savskem mostu, nekaj let kasneje pa tudi samostojno vodila kuhinjo. Ob izbruhu 2. sv. vojne se je vrnila v Cirje, saj sta jo starša obvestila, da bodo izseljeni. Že nekaj dni po pri­ hodu domov je bila s svojimi najbližjimi 4. novembra 1941 iz zbirnega taborišča Raj­henburg deportirana v tabo­rišče na Poljsko. Tam je njene organizacijske in gospodinjske veščine opazil vodja 'lagerja' in jo zaposlil na svojem domu za varstvo štirih otrok in vodenje gospodinjstva, zaradi česar, ka­kor je povedala, sta ji bila tedaj usoda in življenje v primerjavi z drugimi izgnanci neprimer­no bolj naklonjena. Ob otrocih se je naučila govoriti in pisati nemško, za nagrado za marlji­vo delo pa so ji omogočili tudi kratek obisk domačega kraja, pri čemer ji je uspelo z doma­čega vrta svoji družini odposla­ti tudi pošiljko jabolk. Po koncu vojne se je v juniju 1945 vrni­la na zapuščeno domačijo in jo, kolikor se je dalo, uredila za bivanje, se lotila obdelave njiv in iz pobranih jabolk napreša­la jabolčnik, ki so se ga ostali člani družine, ki so se vrnili do­mov nekaj mesecev kasneje, še kako razveselili.

Od udarnice do kmetice

20211210_113233

..., nekaj dni kasneje pa jo je z obiskom počastil tudi župan mag. Miran Stanko.

Po vojni se je Milka udeleževala delovnih akcij, med dru­gim gradnje železniške pro­ge Brčko–Banovići, in se leta 1946 najprej kot vodja trak­torske brigade in kontrole ter zatem vodja okraja zapo­slila v Leskovcu pri Krškem, kjer je spoznala svojega bo­dočega moža Naceta Zagorca, ki je služil vojsko v Titovi gar­di in dobil ugledno službo v to­varni celuloze in papirja. Leta 1951 sta Milka in Nace z veli­kim pompom stopila v zakon, saj je njuna svatba trajala kar teden dni. Na motorju sta pre­potovala mnoge kraje, po letu 1961, ko se je po razpustitvi le­skovškega okraja zaposlila na Občini Krško za področje sta­novanjskih zadev, pa sta z mo­žem uživala tudi v potovanjih s 'fičkom'. Leta 1963 sta se iz Le­skovca preselila v blok na Vid­mu, a ker sta bila podjetna, sta še naprej obdelovala tudi Za­gorčevo kmetijo v Leskovcu. Zaradi obilice opravil pri ob­delavi zemlje in pitanju doma­čih živali je Milka pustila služ­bo in se posvetila kmetovanju. Bila je gostoljubna gostitelji­ca, ki je pogostila prav vsakega obiskovalca, zato so si ti doma­la podajali kljuko. Med prazni­ki, ko je v goste vabila brate z družinami, so se njene mize ši­bile od nakuhanih in pečenih dobrot, vsi pa so vselej po obedih nestrpno pričakovali sko­delico prave turške kave, ki jo je Milka vselej bogato obložila s smetano.

Na Goleku, kjer sta posadi­la nov vinograd, sta z možem pričela obnavljati tudi zida­nico. Ko je bila ta zgrajena do prve plati, je zaradi kapi leta 1975 njen ljubljeni Nace pre­minil. Neutolažljivo žalost je Milka utapljala z delom. Do­končala je gradnjo zidanice, ki je postala njen dom vse do hu­dih poškodb, ki jih je pripad­cu med delom utrpela pri svo­jih 80 letih. Zaradi več operacij in dolgotrajnih rehabilitacij in nezmožnosti samostojnega življenja je pred 15 leti pos­tala stanovalka krškega doma starejših. Danes jo sicer pesti­jo težave, ki jih prinašajo leta v pozni jeseni življenja, a naj­bolj, kot pravi, jo tare opešan vid, ki ji onemogoča branje. A tudi ta ji ne jemlje jeklene vo­lje do življenja, ki jo je izkazovala v vseh obdobjih življenja.

Bojana Mavsar

(članek je bil objavljen v 23. decembra izdanem časopisu Posavski obzornik)
« Nazaj na seznam
»