Časopis za pokrajino Posavje
19.06.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Severin Lipovšek: Diete so stvar našega udobja

Objavljeno: Sobota, 06.04.2019    Rubrika: PANORAMA Redakcija
Severin Lipovšek: Diete so stvar našega udobja

Mag. Severin Lipovšek

Ko zataji zdravje, se ljudje med drugim zatečejo tudi k nasvetom strokovnjakov, ki znajo povedati, kaj je za človeka prav in kaj ne. Veliko izkušenj na tem področju ima mag. Severin Lipovšek, ki se je specializiral za kondicijsko treniranje, ima pa tudi široko znanje o pravilnem prehranjevanju. Večkrat je skozi predavanja že delil svoje izkušnje z javnostjo, zdaj pa smo ga povabili, da spregovori še za naš medij.

Kako razlagate pojem zdravo življenje?
Zelo zahtevno vprašanje. Definiral bi ga kot določeno ravnovesje znotraj človeka, kjer delujejo vsa področja, od presnove, bolezenskih težav, aktivnosti do stresa itd. Vsak človek ima svoje ravnovesje za obvladovanje vseh stvari, ki se mu v življenju dogajajo. To pomeni, da mora prehrana nuditi podporo tistemu, kar človek dela, hkrati mora biti aktivnost prilagojena oz. v tolikšni meri, da ne poruši tistega, kar človek dela. To je zdravo življenje, ki je zelo različno od človeka do človeka. V sodobnem času imamo s tem velike težave, ker se idealizira telesna teža, delo človeka itd. Nekdo, ki ima pet kilogramov preveč, je lahko povsem zdrav človek in bo lahko ostal zdrav celo življenje.

Zdravje človeštva gre v negativni smeri, govorim o zahodnem, razvitejšem svetu. Čedalje več je bio, eko hrane, super živil, športnih aktivnosti, rekreacije ipd., a bolezni sodobnega časa se po drugi strani eksponentno povečujejo. Gre za popolnoma skregano logiko. Za takšno stanje smo si krivi čisto sami. Človek ni bil nikoli ustvarjen za tako stresen način življenja, kot je danes. Ogromno hrane, ki jo vnesemo v svoje telo, je predelane, izdelane. Človek je vmes posegel na način, da je hrana čim cenejša, čim dlje zdrži na polici, lahko čim dlje potuje k nam. Problem je v kakovosti hrane, sedečem načinu življenja, stresu ... Lani ali predlani se je napoved življenjske dobe človeka prvič v zgodovini obstoja obrnila v negativno smer, kar pomeni, da ne velja več, da bomo živeli dlje. Če upoštevamo še dejstvo, da je kvaliteta življenja v starosti vse slabša in da se prebivalstvo vedno bolj stara, smo naleteli celo na trojni problem. Vse težave so po navadi psihosomatskega izvora, zato sta zdravljenje in obravnava tako zahtevna.

Prehrana igra pomembno vlogo v našem življenju. Na vsakem koraku lahko slišimo in beremo, kaj nam sporočajo in svetujejo strokovnjaki za prehrano. Kakšen je vaš recept pravilnega, zdravega prehranjevanja?
Spet odvisno od vsakega posameznika. Dejstvo je, da se naš DNK bistveno ni spremenil, odkar obstajamo na tem planetu. Bolj ko se odmikamo od naše zasnove, ki jo imamo, večje težave imamo. Najbolj problematične stvari, kot sta npr. sladkor in gluten, nekoga porušijo prej, nekoga kasneje, tudi vnos določenih živil, npr. maščob, ogljikovih hidratov, je individualno določen, in kar je še težje, se v času življenja spreminja, temu rečemo epigenetika. Sladkor je strup številka ena, nasičene maščobe so strup številka dve, ampak človek je v veliki meri sestavljen iz maščob, več kot 70 % možganov je iz maščob, zato so le-te zelo pomemben del v naši prehrani, medtem ko so ogljikovi hidrati bistveno manj, kot jih zagovarjajo uradne smernice. Zdi se mi, da je ravno tu nastal največji razkorak. Industrijska hrana je zelo revna, v njej je veliko stvari, ki rušijo metabolizem, bistveno več vnašamo sladkorjev in ogljikovih hidratov, manj pa tistih stvari, iz katerih je naše telo zgrajeno. Ogljikovi hidrati so samo vir energije in čisto nič drugega. Nujni so, če npr. tečemo v klanec, če živimo povsem normalno življenje, pa nam ni treba pojesti vsak dan tri krožnike testenin, kar sicer ne pomeni, da ogljikovih hidratov ne smemo jesti. Ko se pojavi porušeno ravnovesje, je treba narediti premike v smeri zmanjšanja vnosa hidratov in povečanja katerih drugih hranilnih snovi. V tej smeri torej iščemo smernice zdravega prehranjevanja. Pri tem bi izpostavil, da je pri kateri koli dieti, ki obstaja na tem planetu, kakovost živila prva stvar, ki definira zdrav način prehranjevanja. V našem, posavskem okolju imamo srečo, da si lahko marsikdo z vsaj malo truda bistveno izboljša kakovost hrane, ko si jo sam pridela doma. Te možnosti nimajo ravno povsod po svetu.

Kaj menite o načinu prehranjevanja LCHF (manj ogljikovih hidratov, več maščob), ki je v zadnjem času zelo popularen? Kaj pa na splošno o dietah?
Sam način LCHF prehranjevanja je najbolj podoben temu, kakšno genetiko imamo. S tega vidika ima velik potencial na mnogih področjih, od bolezenskih do splošnega počutja. Ocenjujem, da bi imelo nekje 60 do 70 % ljudi zahodnega sveta več koristi od LCHF prehranjevanja kot od prehranjevanja po klasični piramidi. Ni pa nujno, da bi se morali vsi ljudje tako prehranjevati. Mislim, da bi večini zmanjšan vnos ogljikovih hidratov koristil, a je treba pri tem upoštevati sodoben način življenja, kot je npr. mentalni, čustveni stres. Če ne upoštevamo drugega aspekta, je lahko LCHF dieta še večji stres za človeka kot pa klasična prehrana. Dolgoročno je LCHF in ketogena prehrana možna v primeru bolezni in se je je treba tako dolgo držati, dokler bolezen ne izgine oz. lahko obvladujemo bolezenske simptome, z vidika zdravega načina življenja pa se je lahko držimo, a ni optimalna.

Po moji oceni je na svetu 98 % ljudi, ki so na kakršni koli obliki diete. Večina diet je kratkoročnih, super so videti in imajo hiter učinek, idej, kaj je zdravo za telo, pa pri njih ni. Če želimo imeti dolgoročen učinek, moramo najprej svoje telo spraviti v ravnovesje. Danes je glavni problem dostopnost hrane, ki je vsakomur dostopna 24 ur na dan, ves čas smo siti. V zgodovini tega nikoli ni bilo in po mojem mnenju nas to ubija.

Kakšne so še druge trenutne smernice glede prehranjevanja?
Najbolj popularna sta trenutno LCHF dieta in veganstvo. Diete so stvar udobja, ki ga imamo, če ne bi imeli hrane v izobilju, ne bi nihče razmišljal o dieti. Vsako živo bitje na tem planetu se bori za hrano, samo človek ne. Ravno zato je prišlo do diet. Tudi v prihodnosti se bodo pojavljale neke nove smernice, ki pa bodo kombinacija trenutno popularnih.

S kakšnimi težavami se ljudje največkrat obračajo na vas?
Še vedno je največji problem telesna teža, izoblikovanje postave. Telesna teža je odraz zdravja telesa, pri njej je problem nekih idealov. Čedalje več jih prihaja k meni z bolezenskimi težavami, ki jih medicina uspešno več ne rešuje.

Kakšna je primernost različnih diet glede na človekovo starost?
Takrat, ko je treba našemu organizmu zagotoviti vse tisto, kar potrebuje za razvoj, se pravi zadosten kalorični vnos ter zadosti mikro in makro hranil, diete niso priporočljive. Govorimo o obdobju nosečnosti in obeh fazah odraščanja, prva štiri leta in v puberteti. V tem primeru lahko organizmu povzročimo škodo. V vseh ostalih življenjskih obdobjih je dieto vedno možno vpeljati.

Že prej ste omenili veganstvo. Če k temu dodamo še vegetarijanstvo, kako vi gledate na ta dva načina prehranjevanja?
Če gledamo sestavo telesa, smo najbolj podobni načinu prehranjevanja LCHF. Vendar je treba vedeti, da smo ljudje vsejedi, saj imamo za to vse procese v telesu. Tukaj gre samo za razmerja med posameznimi hranili. Pri vegetarijanstvu in veganstvu gre po navadi za stvar odločitve posameznika zaradi osebnih prepričanj, mnenj, stereotipov. Če telo na podlagi tega dobro deluje, potem je ta način prehranjevanja v redu, saj imamo možnost izbire. Na podlagi izkušenj pa lahko povem, da sem s tem načinom prehranjevanja videl več podrtih teles kot pa zdravih. So pa tudi pozitivni primeri, ki dokazujejo, da se da živeti na tak način, a je treba biti pri tem zelo dobro seznanjen. Če vegetarijanstvo in veganstvo primerjam s klasičnim načinom prehranjevanja, sta bolj zdrava oz. bi prej rekel, da vegetarijanci in vegani bolj zdravo živijo od tistih, ki se prehranjujejo klasično, vnašajo več sladkorja itd. Če seveda vegetarijanstvo ne pomeni ocvrtega sira, pomfrija in tatarske omake, ki je sicer povsem vegetarijanski obrok, ampak daleč od zdravega.

Danes, ko je življenjski tempo nenormalno hiter in vsi samo hitimo, se vedno pogosteje pojavljajo razne bolezni, in kar je najbolj žalostno, zbolevajo vedno mlajši. Pogosto sta glavni vzrok nepravilna prehrana in telesna neaktivnost. Pa sta res to glavna krivca za nastanek zdravstvenih težav?
Pri tem je več dejavnikov. Prvi je zagotovo sedeči način življenja, nato dostopnost hrane, in če k temu dodam še njeno kakovost, nastane ’smrtni’ trojček, seveda treba upoštevati tudi še sodoben način življenja, kot so stres, razdraženost, strahovi. Človek samo hiti in hiti, a nikoli ni bil navajen hiteti, saj je po naravi lenuh. Smo edina bitja, ki lahko sama sebe uničimo. Naši babice in dedki so bili večkrat lačni kot siti, danes nihče ni lačen, kar ima velik pomen za naše zdravje. Danes se težave pojavljajo že pri otrocih, 13-letniki imajo npr. kronične težave s hrbtenico, pa niso vrhunski športniki. Ravno zato je delno postenje bistven korak k zdravju, ne glede na to, kaj jemo.

Koliko naj bi bil pravzaprav človek dnevno telesno aktiven? Se da biti zdrav tudi npr. z zdravo prehrano in brez gibanja ali obratno?
Težko je določiti optimalno dnevno telesno aktivnost. Če bi moral podati res eno generalno priporočilo za vse, bi bilo to enkrat do dvakrat dnevno po 30 minut aerobne aktivnosti. To so aktivnosti lahkotnejšega značaja s poudarkom na srčno-žilnem sistemu. Mednje sodijo hoja, pohodništvo, pogovorni tek, kolesarjenje, plavanje, lažja fizična dela itd. V sodobnem času vidimo poleg neaktivnosti predvsem pretiravanja, ko ljudje 'športajo' bistveno preveč oz. preveč intenzivno. Človek ni narejen za večino tekmovalnih športov – zato je tudi toliko poškodb – ali njihovih izpeljank, kot je zelo popularni CrossFit. Bistvo rekreacije je lahka do zmerna utrujenost v sproščenem ozračju z najpomembnejšo komponento, to je užitek oz. imeti se najboljše v naravi.

Načeloma bi se lahko reklo, da se da z zdravim prehranjevanjem brez telesne aktivnosti živeti bolj zdravo kot pa z veliko telesne aktivnosti in slabo prehrano, ob pogoju, da smo dovolj na svežem zraku in izpostavljeni soncu. Vseeno je treba poudariti, da sta oba primera kompromisa. Še enkrat poudarjam, da zadostna telesna aktivnost ob zdravi prehrani ne pomeni napornih treningov in vadbenih ur, kot se jih rado izpostavlja v tem času. Prej našteta priporočila so zadosti. Ko pa se počutimo dobro, pa je občasno zaželen tudi večji napor. Ampak to po navadi tako ali tako pride spontano, če smo telesno aktivni.

Letošnji svetovni dan zdravja (7. april) je posvečen sladkorni bolezni. Kako ublažiti pojav diabetesa tipa 2, ki jo ima velika večina bolnikov s sladkorno boleznijo?
Diabetes tipa 2, ki je v 99 % pridobljena bolezen, pomeni, da ima naše telo velike težave s presnovo sladkorja. Po domače povedano je to alergija na sladkor. In kaj naredimo, če smo alergični na določeno stvar? Poskušamo se ji izogibati. Tega pa ne počnejo vsa sredstva za zdravljenje diabetesa. Govorimo o klasični prehrani z uporabo zdravil, inzulina. Le-ta pa je najbolj vneten hormon v telesu. Najbolj logično bi bilo, da iz prehrane umaknemo sladkor kot glukozo, in v tem primeru sta LCHF in ketogena dieta zelo primerni, seveda s strokovno, medicinsko pomočjo. Pri tem lahko govorimo tudi o ozdravitvah tipa 2 že v roku osmih do 12 tednov.

V vaši knjigi Moč prehrane v športu razjasnite kar precej napačnih informacij o potrebah in moči delovanja posameznih hranilnih snovi in prehranskih dopolnil, ki so posledica reklam, marketinških člankov in raziskav, naročenih s strani trgovcev oz. proizvajalcev samih. Kaj pri tem ugotavljate, predvsem glede prehranskih dopolnil?
Še vedno ugotavljam, da je denar sveta vladar. Pravih učinkovin je manj, kot imamo prstov na roki. Vedno se pojavljajo novi, obetajoči, ampak to še ne pomeni, da delujejo. Meja med dopolnili in zdravili je zelo ločena, in če bi bila neka stvar tako učinkovita kot zdravilo, potem ne bi bila dopolnilo, ampak zdravilo. Zato je pri dopolnilih vse tako ohlapno. Še vedno torej mislim, da je pri dopolnilih več hlepenja po denarju kot pa zdravega razuma in dejanskega učinka. Dopolnilo dopolni prehrano in ne sme biti nikoli nadomestek hrani, zato je npr. problematično pitje proteinov namesto prave hrane. So pa dopolnila zelo priporočljiva in koristna v določenih stanjih, ko v celoti ne zadostuje samo prehrana, npr. pri vrhunskem športu, bolezni itd., in se jih je dobro posluževati. To so zdrave maščobe, vitamini, minerali, antioksidanti, omega 3 itd.

Kako je delo v vrhunskem športu izoblikovalo vaš pogled na človekova različna področja (prehrana, telesna priprava …)?
Najbolj me je navdušila povezava med telesom, umom in čustvi, zmožnost, kako lahko človek sam sebe uniči ali pa dvigne na novo raven. Tudi zaradi tega skušam ljudi obravnavati celostno. Dokler bomo serijsko hodili na preglede, kjer se samo še slika in meri, ne pa tudi pogleda in potipa, bo ta vidik celostne obravnave zelo zahteven. V vrhunskem športu je treba biti na vseh področjih dober, če želiš biti najboljši na svetu.

Sodelovali ste z vrhunskimi športniki, tudi s Primožem Kozmusom. Kakšne izkušnje imate z njim?
Takrat smo se vsi okoli njega z njim vred veliko (na)učili. V ekipi smo bili lokalni ljudje, ki nismo imeli najvišje izobrazbe, izkušenj in slovesa. Ko danes pogledam nazaj, ugotavljam, da smo imeli z naskokom najbolj izpopolnjen in delujoč sistem v primerjavi z vsemi športniki, s katerimi sem kasneje sodeloval. Moram reči, da imamo v Posavju, kar se tiče športa in področij, na katerih delujem, zelo veliko znanja, kar je res super.

Rok Retelj

Pogovor s kondicijskim trenerjem in svetovalcem za prehrano mag. Severinom Lipovškom je objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 4. aprila 2019.
« Nazaj na seznam
»