Časopis za pokrajino Posavje
27.09.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Simulacijska vaja za primer najdbe karantenskega škodljivega organizma

Objavljeno: Torek, 04.08.2020    Rubrika: PANORAMA Sporočilo
terenski ogled

Terenski ogled lokacije izvedbe simulacije (foto: Simon Zidar)

Na obrobju Jovsov v gozdu pri Slogonskem bo od julija do oktobra 2020 v okviru ciljnega raziskovalnega programa CRP V4-1823 potekala simulacijska vaja za primer najdbe karantenskega škodljivega organizma. Gre za organizme (npr. viruse, bakterije, glive, živali), ki škodujejo rastlinam in rastlinskim proizvodom ter lahko povzročajo veliko škodo za gospodarstvo oz. okolje, v katerem prej niso bili navzoči.

jesenov krasnik

Jesenov krasnik (Agrillus planipennis) – 14 mm dolg bleščeč smaragdno zelen hrošč (foto: Eduard Jendek)

Za preprečevanje vnosa karantenskih škodljivih organizmov v državo in nadaljnjega širjenja so predpisani obvezni ukrepi. Ti organizmi so pod stalnim uradnim nadzorom. Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije že vrsto let iščeta morebiten pojav teh organizmov v naših gozdovih na naših potencialnih gostiteljskih drevesnih vrstah na različnih lokacijah po Sloveniji. Toda kako ukrepati v primeru najdbe takega organizma? Evropska zakonodaja določa celo vrsto predpisov in ukrepov, ki pa so od države do države različno izvedljivi – države imajo različno organizirane službe nadzora, razlike so v lastništvu in sami strukturi gozda. Kakšen je protokol ravnanja ob najdbi? Ko začnemo razmišljati o podrobnostih izvedbe, se poraja vrsto vprašanj.

V ta namen bo potekala simulacijska vaja za primer najdbe hrošča – jesenovega krasnika (Agrilus planipennis), ki lahko ogrozi jesene in breste. Za uspešno preprečitev širjenja ob potrjeni najdbi tega škodljivca bi bili namreč potrebni hitri ukrepi, ki bi obsegali posek vseh možnih gostiteljskih rastlin v polmeru 100 metrov od vsakega napadenega drevesa (napadeno območje, žarišče) ter še dodaten posek vseh gostiteljskih rastlin v pasu 100 metrov od roba žarišč. Ukrepanje bi obsegalo tudi večletno intenzivno spremljanje pasu širine 1 km za prisotnost napadenih dreves. Tokrat bodo stvari potekale samo teoretično: posek samo enega drevesa, kontaktiranje z lastniki gozda, določitev sistema obveščanja, merjenje časa pregledov ter identifikacija šibkih in kritičnih točk med simulacijo.

Vir: Zavod za gozdove, OE Brežice
« Nazaj na seznam