Časopis za pokrajino Posavje
23.11.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Spoznali smo Koprivnico

Objavljeno: Ponedeljek, 28.10.2019    Rubrika: PANORAMA Redakcija
lu krsko_koprivnica (4)

Spominsko obeležje v Koprivnici, posvečeno Iti in Ernestu

Univerza za tretje življenjsko obdobje, ki že 20 let deluje v okviru Ljudske univerze Krško, je to jesen ponovno zelo aktivna. Med ostalimi krožki, ki so v oktobru spet začel delovati, je tudi krožek Spoznajmo kraje v svoji okolici. V minulem tednu so izkoristili lep, sončen in najtoplejši dan za ekskurzijo. Obiskali so Koprivnico, ki se nahaja na meji med občinama Krško in Kozje. Organizatorka je bila članica krožka Tatjana Umek, po kraju pa je skupino vodil domačin Blaž Sotošek. Obema prisrčna hvala za zanimivo in izčrpno predstavitev kraja.

Mentorica krožka Zdenka Horvat je zapisala. » Ko sem omenila, kje smo bili, me je nekdo vprašal: Kaj ste pa videli? A je tam sploh kaj zanimivega?« Marsikaj! Res gre za majhen kraj, saj šteje komaj še 126 ljudi, a ima čudovito naravo, ki je v jeseni, v čaru številnih barv, še posebno lepa. Imajo pa tudi izjemno zanimivo zgodbo, ki nas spominja na zgodbo Romea in Julije iz Verone, ali pa nam še bližje, na nesrečno ljubezen Veronike Deseniške in Friderika II. Celjskega. To je zgodba o Iti in Ernestu, ki se je odvijala v času prve svetovne vojne v Koprivnici. Margareta Rak Hess je glavna junakinja te zgodbe, ki jo je zaznamovala za celo življenje. Nekateri sedanji prebivalci Koprivnice se še vedno spomnijo visokorasle gospe, ki je bila velika dobrotnica in donatorka Koprivnice, mnogi pa vedo povedati, kako so požirali obe njeni knjigi (ki jih je sama napisala in govori o nesrečni ljubezni), kako se je po vasi šepetalo o tej zgodbi in kako težko je bilo knjigi dobiti.

Kot že omenjeno, nas je v Koprivnici sprejel domačin Blaž Sotošek, ki nam je predstavil podrobnosti iz zgodovine kraja, nam povedal tudi o današnjem življenju v kraju in nas popeljal še na kratek sprehod. Seveda je Koprivnica majhen kraj, ki ima danes le še osnovno šolo, manjši bife, poštni urad (še to najemnega), cerkev in manjšo kapelo ter seveda pokopališče. Videli smo tudi stavbo, kjer je bila prva šola v Koprivnici leta 1864 pa vse do 2. svetovne vojne, ko je pogorela. Videli smo še zunanjost obeh znamenitih hiš iz ljubezenske zgodbe. Družina Rak se je naselila v hiši na hribčku nad vasjo, od koder je bil lep pogled na nasprotni hribček in na graščino, v kateri je živela grofica Pavlina Schwarzer s svojim takrat 18-letnim sinom Ernestom. Grofičin pokojni mož je izhajal iz bogate viteške družine Heldenstammov, ukvarjal se je s kmetovanjem in bil župan Koprivnice. Bil je tudi ustanovitelj vaške pošte. Med mladima je preskočila iskrica in nato velika zaljubljenost, ki pa se ni srečno končala.

Turistično društvo zaradi majhnega števila prebivalcev ne deluje več, nekdaj pa je bilo zelo dejavno. Še vedno pa je aktivno Kulturno društvo, ki je v zadnjem času znano predvsem po organizaciji poletnih kmečkih iger. 15. avgusta je farno žegnanje in tudi krajevni praznik. Dopoldan je cerkveno slavje, popoldan pa potekajo kmečke igre. Za zaključek pa mora biti tudi velika vaška veselica, ki je prerasla v »Koprivniško noč«.

Ob zaključku našega potepanja po Koprivnici smo se z avtomobili odpravili še na bližnji hrib Sv. Jošt (725m n. v.), od koder je bil krasen razgled po Posavju. Vsi smo bili z doživetim izjemno zadovoljni, kajti prav takih druženj se najbolj veselimo.

Mentorica: Zdenka Horvat, FOTO: Slavko Pirc
« Nazaj na seznam
»