Časopis za pokrajino Posavje
23.08.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Srečanje posavskih prostovoljcev programa »Starejši za starejše«

Objavljeno: Sreda, 12.06.2019    Rubrika: PANORAMA Bralci pišejo
starejsi_za_starejse1
Deževno jutro ni obetalo prijaznega majskega dneva, ko smo se posavski prostovoljci programa Starejši za starejše odpravili na letno srečanje. Tokrat nas je 142 prostovoljcev obiskalo Idrijo, Tolminska korita, Modrej in z ladjico še Most na Soči, in sicer v dveh skupinah; 28. maja dva avtobusa, 30. maja z enim avtobusom in istim programom.

Vzdušje je bilo veselo, kljub turobnemu dnevu, saj nas je spremljala zvrhana mera dobre volje. Vsako leto se srečamo, izmenjamo izkušnje, pa tudi prijateljske niti spletamo. Skupno druženje je zahvala prostovoljcem za humano, požrtvovalno in nesebično delo, ki ga opravljamo v programu. Srečujemo se s stiskami, težavami starejših in jim skušamo pomagati. Delamo z veseljem in odgovornostjo.

Že v avtobusu smo izvedeli marsikaj zanimivega o Idriji, o živosrebrnem rudniku, življenju rudarjev, njihovih družin, z nitjo pisano zgodovino tristoletne tradicije izdelovanja klekljane idrijske čipke, katere sloves je uveljavljen po svetu, o kulinariki, o smaragdni Soči …

Kar hitro smo prispeli v Idrijo, si podrobneje ogledali grad in muzejske zbirke, se sprehodili po mestu, zaznali utrip kraja in občudovali lepote čipkarskih zaves na oknih, rudarsko hišo, izvedeli veliko zanimivega o kulturi in življenju ljudi nekoč.

Pot smo nadaljevali v Tolminska korita, kjer nas je čakalo okusno kosilo. Dežne kaplje so nas spremljale do Mosta na Soči. Vkrcali smo se na ladjico Lucija. Druženje je popestril kapetan Dejan. In dobrote, ki so jih spekle pridne prostovoljke, so kljub polnim želodcem šle v slast.

Klepet, šale, harmonika, pogledi na čudovito naravo, na Sočo, slastne dobrote, druženje, prijatelji – čas je prehitro minil.

Polni lepih doživetij smo se vrnili na avtobuse. Tu se je nadaljevalo. Neutrudni harmonikar je raztegoval meh do doma. Ubrano petje nam je božalo dušo in srce. Veselo in prijetno je bilo v vseh treh avtobusih.

Lepo smo preživeli čas, prijateljske vezi so postale trdnejše in volja do dela še večja. Takih srečanj si še želimo.

Hvala vsem, ki so pripomogli k lepemu doživetju. Pa srečno naslednje leto na drugem koščku naše dežele!

Irena Gmajnar
« Nazaj na seznam
»