Štiridnevno vladanje Šelmarije na kostanjeviškem otoku

V zgodnjih nedeljskih jutranjih urah so v Kostanjevici na Krki salve iz mestnih topov in budnica mestne godbe naznanili meščanom začetek kostanjeviške šelmarije, katere začetki po krajevnem ustnem izročilu segajo v leto 1854, za ohranjanje 170-letne šege pa skrbi Etnološko društvo Prforcenhaus. Tradicionalnemu jutranjemu ritualu je sledil v popoldanskih urah vrhunec pustovanja z organizirano povorko kostanjeviških šelmarjev, skupin in posameznikov iz drugih predelov kostanjeviške občine pa tudi od drugod.

Pred začetkom povorke, na čelu katere so bili praporščak, oče Šelme, kanonik, patri, predsednik s prvo damo, purgarji, prižigalci luči, mestni pisar, mestni sodnik, mestni kletar, guverner banke in mestna gospoda, je aktualni predsednik Prforcenhausa pred občinsko zgradbo prižgal pustni ogenj, ki je naznanil začetek štiridnevnega pustovanja, za čas katerega je šelmarija prevzela oblast. V ponazoritev te so na občinski stavbi izobesili zastavo šelme, župan Robert Zagorc je simbolično predal ključ starosti Prforcenhausa, kanonik prebral oklic Kurenta, guverner banke pa za plačilno valuto določil kostanj, s katero je bilo mogoče plačevati po vseh obratujočih lokalnih gostilnah.

Že omenjenim v ospredju povorke, ki je krenila izpred občinske zgradbe po s pisanimi trakovi okrašenih ulicah proti Tamalem plac, so sledili še kostanjeviška godba z dirigentom Tonijem Homanom, konec minulega leta prejemnikom častnega naziva Godbenik leta za leto 2023, novomeške mažoretke, ki so se v minulem letu okitile z naslovom državnih in evropskih prvakinj in zatem podmladek Ribiške družine Prforcenhaus, ki je z močnimi ribiškimi palicami vlekel velikega krapa, ki simbolizira Krko. Prikaz sinhronega plavanja je pripravila skupina Kostanjeviške sirene, sledila je skupina Puhasti kuharji kostanjeviškega odbojkarskega društva, ki so se preobjedli krofov, ter pravljična zasedba Volk in trije prašički. Del povorke je tvorila tudi številčno močna pustna skupina z Malenc, ki je nepogrešljiv del šelmarije že od leta 1998, letos v preobleki domin in geslom: »Najdi domino.si za samčke«; Pikapolonice z Dob in Podgorjanski kuharji z Dolšc, ki so razkrili recept za srečo: »2 veliki žlici prijateljstva, 2 srca ljubezni, 3 pesti smeha in skodelica poguma. Vse sestavine je treba dobro premešati, na koncu pa dodati še po kanček potrpežljivosti in zaupanja.« Na Tamalem plac se je predstavila tudi prva skupinska maska iz vasi Orehovec, in sicer Orehovški živalski vrt, kostanjeviško-ljubljanska skupina Hipiji, ki je obudila spomine na 60. leta prejšnjega stoletja in skupina Petelin s piščanci, ki je koruzo za zobanje posipala tudi med obiskovalce. Precej bučna je bila tudi Antiveganska organizacija. Skupino na traktorski prikolici so sestavljali fantje iz Podbočja, ki radi mesarijo in uživajo v mesninah, zelenjavo pa prepuščajo živalim. Pripeljal se je tudi Bober varuh. Kot je bilo povedano v opisu maske, je v slikoviti Kostanjevici na Krki življenje teklo mirno, dokler se niso smeti in bobri odločili za prevzem oblasti in s svojimi rušilnimi podvigi preoblikovali rečne bregove; šeme iz domačih krajev pa je zaključila t. im. Vodeniška pravljica. Njej so sledile še gostujoče zasedbe, in sicer skupini Ruse z gonjači in medvedom ter kurenti iz Markovcev. Ti so Etnološkemu društvu Prforcenhaus za 170 let ohranjanja šege v dar izročili masko kurenta. Veliko pustnih šem je bilo opaziti tudi med občinstvom, ki je številčno preplavilo otok.

Po današnjem oklicu Kurenta in veliki pustni povorki se bo jutri pod večer v tamkajšnji dvorani La Vie zvrstil občni zbor Prforcenhausa in ples v maskah v gostilni Žolnir, torek bo potekal v znamenju gonjenja medveda, oranja in sejanja ter predstavitve novega predsednika Prforcenhausa na promenadi, štiridnevno kostanjeviško pustno rajanje pa bodo v sredo zaključili z izdelavo in pogrebom kurenta, kateremu bo sledila še vesela sedmina.

B. M.