Takšen je moj dan: Poklicni gasilec Marko Levičar

Ker se o položaju poklicnih gasilcev v zadnjem času veliko javno razpravlja, vam v tokratni rubriki Takšen je moj dan podrobneje predstavljamo, kako poteka običajen delovni dan poklicnega gasilca, ki ima ta poklic preprosto v krvi. K pogovoru o večplastnosti tega izredno dinamičnega in adrenalinskega poslanstva smo povabili Marka Levičarja, ki deluje v okviru Poklicne gasilske enote Krško.

Marko Levičar, 34-letni gasilec inštruktor, ki prihaja s Trške Gore pri Krškem, je trenutno izredni študent 3. letnika varnostnega menedžmenta. Od malih nog je predan gasilstvu, saj je bil že v vrtcu aktiven pri prostovoljnih gasilcih, kjer je deloval tudi njegov oče Drago. V prvem razredu osnovne šole je bil pionir pri prostovoljnem društvu, ves čas pa je bil član društva v Krškem in kasneje na Gori pri Krškem.

Po končani krški srednji šoli, kjer se je dodobra spoznal z elektrotehniko, se je odločil, da preizkusi, kako mu bo ustrezal študij na fakulteti, a vendar je ugotovil, da to ni zanj. »Začutil sem klic, da tudi poklicno odidem v gasilske vrste; prijavil sem se na razpis in bil leta 2010 izbran za gasilca; to delo poklicno opravljam torej 13 let. Očitno imamo gasilski poklic v krvi, saj je tudi moj brat Aleš poklicni gasilec,« še pripomni.

Temeljne značilnosti gasilskega poklica

Na vprašanje, kakšna je razlika med poklicnim in prostovoljnim gasilcem, odgovarja, da gre pri poklicnem gasilcu za poklic, za katerega dobiš plačilo in si po njegovem mnenju bolj usposobljen za to delo, saj pridobiš več znanja. »Lahko izobražujemo tudi prostovoljno bazo, odzivamo pa se na vse – od požarov, prometnih nesreč, nevarnih snovi, tehničnih reševanj ipd.« Pri tem doda, da je v Mestni občini Krško 25 prostovoljnih gasilskih društev v okviru Gasilske zveze Krško. »Za razliko od poklicnih gasilcev prostovoljni gasilci vsa usposabljanja in izobraževanja opravijo v prostem času, vse pa temelji na prostovoljni osnovi – poklicnim gasilcem se tako pridružijo v primeru požarov, naravnih in drugih nesreč. Jaz denimo delujem v okviru obeh,« še razloži Levičar.

K popolni opremi gasilca za gašenje požara tako sodijo intervencijska obleka, gasilski škornji, rokavice, podkapa, čelada, izolirni dihalni aparat, radijska postaja in svetilka, kar vse skupaj znese okoli 30 kilogramov teže, razloži sogovornik in doda, da gre v primeru požara na kraj intervencije najprej poveljniško vozilo, ki 'čisti' promet tovornim vozilom – na kraj požara se takoj odpravijo tudi tehnično reševalno vozilo za prometne nesreče ter gasilsko kombinirano vozilo, cisterna in avtolestev.

Sicer pa k gasilskemu poklicu pritičejo tudi številne licence; tako so poklicni gasilci denimo reševalci na divjih vodah, specialisti vrvne tehnike oziroma reševanja z vrvjo iz globin ipd., specialisti potapljači z licenco, lahko pa pridobijo tudi t. i. ITLS licenco, pri kateri gre za urgentno obravnavo pacienta v predhospitalnem področju, kar bi laični javnosti lahko razložili kot prvo pomoč.

»Vaja, vaja, vaja …«

»Kadar delam v dnevni izmeni, se po 5. uri zjutraj začnemo zbirati, da se pogovorimo z nočno izmeno pri avtomatih za kavo, ob pol šesti uri zjutraj pa že prevzamemo službo, si nastavimo intervencijsko obleko na mesto za izvoz skupaj z radijsko postajo in svetilko. Potem nam vodja izmene dodeli, katera vozila vozimo in nam odredi, za kaj bo kdo odgovoren. Naslednji korak je pregledovanje vozila, ki ti je v tisti izmeni dodeljeno, da se prepričamo, če je ustrezno pripravljeno za intervencijo,« še razloži.
Zatem sledi jutranji sestanek dnevne izmene, nekje ob 7. uri jih vodja seznani z dnevnimi nalogami – dodeli se vlogo redarja, kdo bo zadolžen za obhode in za dodatne naloge. Po besedah Levičarja odidejo v telovadnico po 7. uri zjutraj, kjer dobro uro telovadijo v fitnesu oziroma v telovadnici, s čimer poskrbijo za kar najboljšo fizično pripravljenost za primer intervencije, nato sledijo še ostala tekoča dela.

Zatem nastopi čas za dnevno vajo, pri čemer gre za usposabljanje cele izmene – vodja operative in vodja izmene se dogovorita o tem, kakšna vaja bo potekala, vse skupaj pa traja nekje dobri dve uri. »Treba je vaditi, vaditi, vaditi, da smo natrenirani za realnost,« poudari in doda, da cela dnevna izmena traja 12 ur – od 6. do 18. ure, nočna izmena pa nastopi ob 18. uri in traja do 6. ure zjutraj.

»Ko zazvoni zvonec, gremo takoj v akcijo«

»V primeru intervencije – ko zazvoni zvonec – smo v hipu pripravljeni, da gremo v akcijo. Telefonist nam javi, ko sprejme klic s strani 112, da intervencijo na razglas, tako da se že med oblačenjem seznanimo z dogodkom. Dosegati moramo t. i. 'minutni izvoz', kar pomeni, da se npr. ponoči že v dveh minutah odpeljemo na intervencijo,« še razloži Levičar.

Po njegovih besedah je podnevi v službi bolj pestro, nočne izmene pa so praviloma težje, saj gre za bolj zahtevne intervencije, medtem ko čez dan statistično beležijo več manjših intervencij, sploh v spomladanskem času, ko ljudje radi kurijo v naravi. »Vsak se mora zavedati, da je v primeru nujne vožnje na kraj intervencije odgovoren v prvi vrsti za svojo varnost. Treba je varno pripeljati na cilj, saj nisi edini na cesti, čeprav imaš modro luč in sireno,« še doda sogovornik.

Kar zadeva licence za opravljanje dela poklicnega gasilca, Levičar razloži, da se redno udeležuje usposabljanj in izobraževanj in da ima licenco za reševalca na divjih vodah, za potapljača reševalca, pridobil je tudi ITLS licenco in je specialist vrvne tehnike; vse te licence tudi redno obnavlja, čemur nameni veliko svojega časa. Poleg tega se je pred časom s kolegom odpravil v Anglijo na usposabljanje za reševanje iz zaprtih in utesnjenih prostorov, v Ameriki pa je bil na usposabljanju za delo na remontu v NEK.

Svoj čas namenja tudi preventivi in osveščanju po vrtcih in šolah, v okviru preventivne službe pa pripravljajo tudi usposabljanja za gašenje začetnih požarov. V tem oziru še razloži: »S klicem na številko 112 se takoj odzovejo tako gasilci, reševalci in policisti – gre torej za bolj univerzalno številko za klic v sili, medtem ko na 113 dobimo samo policijo. To si morda velja zapomniti.«

Lepo in odgovorno poslanstvo, a vendar stalno v stiku z nevarnostjo

»Gasilski poklic je lep, je čudovito poslanstvo, to delamo z veseljem, a se zavedamo, da bomo priča tudi nesrečam s smrtnim izidom. Kljub vsemu smo relativno pripravljeni na takšne situacije in v primeru soočenja s takšnimi nesrečnimi izidi nam pripada tudi psihološki zaupnik, ki nudi psihološko pomoč in podporo, deležni pa smo je tudi na državni ravni s strani psihologov,« razloži in doda, da je pomembno, da se ob koncu intervencije predebatira o situaciji in da dajo gasilci to preprosto »ven iz sebe«. Tukaj ni prostora za čustva, še poudari Levičar.

Sicer pa o pestrosti in raznolikosti intervencij pričajo tudi raznorazne anekdote; med drugim so gasilci že reševali kravo, ki je zabredla v vodo, pa mačke z dreves in pobegle kokoši ipd. »Pred leti smo lovili tudi čisto pravega dvometrskega kuščarja, ki je 'strašil' na območju ribnika Resa v Krškem. Očitno je ušel že kot mladič in nato zrasel do te velikosti. Lov nanj je bil podoben lovu na krokodile iz ameriških dokumentarnih filmov, ko pa smo ga naposled ujeli, smo ga predali strokovnjakom. Lahko še povem, da je bil izredno agresiven in napadalen.«

Predan družini, alpinizmu, kolesarjenju in teku

Z nasmehom na obrazu pove, da ga doma čakajo kar tri dekleta, in sicer žena Petra ter dve hčerki – Glorija bo kmalu stara tri leta, mala Ema pa ima šele 10 mesecev.

»Sicer prostega časa nimam veliko, saj me, ko pridem iz službe, čakajo tudi družinske obveznosti, ki jih imam seveda rad, moram biti kar 'spreten' pri tem, da najdem nekaj časa tudi zase. Naučil sem se, da je bolje, če po nočni izmeni ne počivam, saj se drugače 'ulenim', zato se rad posvetim fizičnim aktivnostim. Rad imam cestno in gorsko kolesarjenje, z veseljem se povzpnem na Bohor, všeč mi je alpinizem oz. plezanje, pred leti pa sem pretekel tudi 2 maratona (Istrski maraton v Kopru) ter Trail maraton v Paklenici na Hrvaškem.«

Sogovornik še razloži, da se v službi vsako leto zberejo za večdnevno kolesarjenje, kjer opravijo tudi po 200 kilometrov na dan, odpravili so se že na pot do Dubrovnika, do prelaza Stelvio v Italiji na cca 2600 m.n.v. in po poti okoli Slovenije. »Morda bodo imeli naši kolesarski izleti kdaj tudi dobrodelno noto, razmišljamo tudi o tem.«

»Kdor nas je že potreboval, zna ceniti naš poklic«

Marka Levičarja smo ob koncu pogovora povprašali tudi o tem, kaj meni, ali je poklic gasilca v družbi ustrezno ovrednoten in spoštovan, na kar je odgovoril: »Menim, da so ljudje premalo seznanjeni z našim poklicem. To je namreč poslanstvo, ki terja celega človeka; tudi doma, v prostem času, si dežuren in kar čakaš na klic, vpoklican si ob večji intervenciji, zato gasilci nikoli zares ne zaključimo z delom. Kdor nas je že potreboval, zna ceniti naš poklic in se morda bolj zaveda, s kakšno odgovornostjo se srečujemo na poklicni poti. In drži, poklicni gasilci velik del življenja pravzaprav preživimo v službi.« A vendar mladi gasilec poudari, da bi brez dvoma še enkrat izbral ta poklic, če bi se še enkrat rodil: »To je lep poklic, če si človek, ki je vedno pripravljen pomagati drugim.«

Pripravila: Andreja Kališnik

Pogovor je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje
 
Foto: A. K., osebni arhiv Marka Levičarja