Letos smo ubrali drugo pot. Takoj za mostom čez reko Mirno smo zavili na desno in nadaljevali pot do Dola, majhnega zaselka ob vznožju Vrhka. Domačini Stuškovi in Svenškovi so nam pripravili okrepčilo, da bi se lažje spopadli s strmino, ki nas je čakala. Lahen vetrič, ki je prinašal vonj po sveže posušenem senu iz bližnjih travnikov, nas je pospremil na strmo ovinkasto pot skozi gozd mimo Radičevih, ki so nas postregli s tradicionalno »vrhovsko pito«.
Pot smo nadaljevali do najvišje točke pohoda, kjer so nas domačini pričakali s krompirjem v oblicah, soljo, kumino in »ženofom« in seveda »vrhovskim« cvičkom, ki smo si ga lahko natočili kar sami iz sodčka na kozolčku ob poti.
Domačin Miro Povše se je med postankom v imenu krajanov zahvalil TD Tržišče, predvsem pa predsednici Marti Kralj, za sodelovanje pri postavljanju tabel, ki obiskovalce vodijo do rastišča rumenega sleča. Gostoljubni in prizadevni Vrhovčani z Mirom na čelu skrbijo za urejenost svojega kraja in vsako leto poskrbijo, da je pohod na Vrhek za vsakega udeleženca nepozabno doživetje, je na zahvalo odgovorila Marta Kralj.
Nato smo se spustili po poti navzdol do cilja našega pohoda, rastišča rumenega sleča. In bilo je kaj videti. Sprejeli so nas grmi s svojimi omamno dišečimi in živo rumenimi cvetovi. Rumeni sleč ali azaleja, kot ji pravimo, je zaradi redkosti pri nas uvrščen med ogrožene rastlinske vrste in je že od leta 1976 zavarovana vrsta. Prepovedano je uničevanje, trganje, ruvanje ali poškodovanje rastlin. Uspeva bolj v kisli zemlji, za cvetenje pa potrebuje svetlobo, zato so domačini ob podpori Zavoda za gozdove leta 2006 očistili zaraščeno jaso rastišča. Azaleja od takrat bujno cveti.
Po svetu je rumeni sleč najbolj razširjen v goratih predelih ob vzhodni in južni obali Črnega morja, v pogorju Taurus v Turčiji, v Ukrajini in na vzhodnem Poljskem. Slovenija je torej daleč od strnjenih nahajališč rumenega sleča, zato je njihovo odkritje med poznavalci slovenske flore zbudilo veliko pozornosti in zanimanja. To je zlati zaklad gozda, na katerega smo lahko ponosni, kot je poudarila v kratkem nagovoru pohodnikom predstavnica Zavoda RS za varstvo narave Tanja Košar. Pohod smo zaključili s toplim obrokom pri zidanici družine Jankovič, ki je v letu 2008 pridelala najboljši cviček v okviru Društva vinogradnikov Malkovec.Irena Lindič