V Brežicah so (p)ostali del krvodajalskega moštva tudi športniki

V ponedeljek, 23. septembra, na dan slovenskega športa, so v prostorih MC Brežice v sklopu tokratne dvodnevne krvodajalske akcije Območnega združenja Rdečega križa (OZRK) Brežice pripravili dogodek, na katerem so poudarili pomen krvodajalstva ter na darovanje krvi povabili tudi športnike in ostale dejavne v športu iz občine Brežice.

S posebno pobudo so nagovorili športna, funkcionarska, navijaška in ostala moštva

Dan slovenskega športa zaznamujemo 23. septembra, saj so ravno na ta dan pred 24 leti slovenski športniki osvojili prvi olimpijski medalji, in sicer so v Sydneyju v Avstraliji zlate medalje prejeli veslača Iztok Čop in Luka Špik ter strelec Rajmond Debevec. Junija letos so ob dnevu slovenskega krvodajalstva pri Rdečem križu Slovenije (RKS) predstavili njihovo pobudo »(P)ostani del moštva«, katere cilj je bil nagovoriti moštva – športna, funkcionarska, navijaška in vsa ostala, z željo, da postanejo ali ostanejo del krvodajalskega moštva. »Kaj pomeni biti del moštva? To pomeni deliti vrednote, slaviti uspehe, prenašati poraze, se razvijati, si stati ob strani in izpopolnjevati naša življenja. Biti del krvodajalskega moštva pa pomeni biti del ogromne družine, ki ima več deset tisoč članov in ki na prvo mesto postavlja skrb za sočloveka in ostale. Krvodajalsko moštvo je nujno in nepogrešljivo v vseh zdravstvenih programih, kjer za zdravljenje potrebujejo kri in krvne pripravke,« je uvodoma pojasnil Matic Slapšak, predstavnik RKS.

Predsednica OZRK Brežice Martina Živič je poudarila, da je bila to tretja letošnja terenska krvodajalska akcija. Na praznik slovenskega športa so k sodelovanju povabili tudi brežiške športnike in športne funkcionarje, pri čemer se je povabilu odzvalo več kot 20 športnikov oz. delujočih v športu. »Prav je, da se krvodajalstvo širi tudi med skupine, kot so športniki,« je še dejala.

Direktorica brežiške občinske uprave Patricia Čular je pozdravila tudi v imenu župana Ivana Molana, ki je tudi sam krvodajalec, a ga zaradi drugih obveznosti ni bilo zraven. Izpostavila je, da v občini Brežice živijo ljudje, ki radi priskočijo na pomoč in skrbijo za svoje zdravje, prav tako številni športniki s svojimi uspehi vedno znova presenetijo in dokazujejo, kako pomembno je področje športa, obenem pa tudi promovirajo občino. »Veseli smo, da lahko kot občina takšna prizadevanja tudi podpremo. Športniki prav gotovo z odločitvijo, da postanejo aktivni v športu, naredijo največ zase, so pa vsi naši klubi in društva na splošno zelo aktivni ter pomembno prispevajo k življenju in delu v skupnosti, kar se kaže tudi v tem, da se skupnost zna odzvati v različnih klicih na pomoč, tudi v različnih državah, ter zna pristopiti takrat, ko je treba pomagati. In verjamem, da bo takšen odziv tudi danes in jutri na tokratni krvodajalski akciji,« je izjavila ter se zahvalila tako krvodajalcem oz. prostovoljcem kot tudi OZRK Brežice, ki vsako leto izpelje tri takšne krvodajalske akcije, Športni zvezi (ŠZ) Brežice, ki se je odzvala povabilu, pa tudi Zavodu za podjetništvo, turizem in mladino (ZPTM) Brežice, ki v svojih prostorih že kar desetletja gosti vse krvodajalske akcije.

Na območju občine Brežice je 5,4 % aktivnih prebivalcev, starih med 18 in 65 let, ki so krvodajalci. V zadnjih 20 letih je prišlo skoraj do 100-odstotnega porasta, saj je bilo pred 20 leti tukaj le 2,8 % krvodajalcev. Lani je bilo na krvodajalske akcije pod organizacijo OZRK Brežice prijavljenih 1207 kandidatov, novi so bili 103, na letošnjih prvih dveh krvodajalskih akcijah pa je bilo takšnih že kar 61.

Predsednik ŠZ Brežice Stane Tomše je povedal, da so z veseljem pristopili k pobudi OZRK Brežice ter angažirali funkcionarje, športnike in ostale delavce v športu, da se pridružijo krvodajalski akciji. »Upam, da bomo to zgodbo uspešno nadaljevali in vanjo vključili čim širši krog športnikov v naši občini,« je navedel.

Tudi Barbara Lazović darovala kri

Posebna gostja dogodka je bila Barbara Lazović, brežiška, natančneje bizeljska rokometašica, zdaj že bivša dolgoletna slovenska reprezentantka in olimpijka, ki je bila letos poleti v Parizu kot članica slovenske rokometne reprezentance del prvega slovenskega ženskega kolektiva na OI. Dejala je, da so zaradi vseh treningov, tekem in potovanj aktivni športniki med kariero redko kdaj v situaciji, da lahko darujejo kri, sama jo je zadnjič darovala konec srednje šole, zato je vesela, da bo po koncu športne kariere ’ostala del moštva’ in je ta dan tudi sama darovala kri. Izrazila je še upanje, da bodo navdušili čim več ljudi, da ’postanejo del moštva’ in čim večkrat darujejo kri ter pomagajo ljudem, ki najpomembnejšo življenjsko tekočino najbolj potrebujejo.

Učiteljica športa na OŠ Brežice in trenerka Marjanca Pečar, ki je tudi krvodajalka, je poudarila, da se kot mama zelo uspešne športnice (Naje Pinterič, ki tekmuje v kajaku in kanuju na divjih vodah, op. p.) zaveda, da se z zdravim življenjskim slogom lahko dá otroku dobro popotnico za nadaljnje življenje. »Kot krvodajalci otrokom prinašamo tudi dober vzgled in popotnico, da stopajo po naših stopinjah, kar lahko z delom v šoli in klubu tudi zelo dobro prenesemo na mlajše,« je poudarila.

Dnevne potrebe slovenskega zdravstva po krvi še vedno zahtevajo prihod vsaj 350 do 400 krvodajalcev na dan oz. zdravstvo potrebuje vsaj 160 litrov krvi na delovni dan, 800 litrov na teden, 3500 litrov na mesec ali 42 tisoč litrov krvi na leto, kar v praksi pomeni, da na območju cele Slovenije potrebujejo odziv skoraj 2000 krvodajalcev na teden.

Vrhunskim športnikom svetujejo darovanje krvi v t. i. mrtvi sezoni

Polonca Mali, specialistka transfuzijske medicine na Zavodu RS za transfuzijsko medicino, je povedala, da lahko darovanje krvi vrhunskim športnikom, ki morajo skrbeti za svoje zdravje in vrhunskost, povzroči nekoliko večjo utrujenost, zato jim svetujejo, da preložijo darovanje krvi v čas, ko imajo t. i. mrtve sezone, »ampak to ne pomeni, da niso nič manj pomembni in vključeni v krvodajalstvo«. Kot je še poudarila, je pomembno, da predvsem mladi spoznajo, da lahko z zdravim pristopom omogočijo, da življenja bolnikov tečejo dalje.

Anja Krušnik Cirnski iz ZPTM Brežice pa je ob koncu še dejala, da so resnično veseli in ponosni, da lahko v stavbi MC Brežice gostijo vse aktivnosti in dogodke, povezane z Rdečim križem in krvodajalstvom, da lahko med mladimi širijo prepoznavnost in solidarnost pri pomoči drug drugemu ter spodbujajo tako mlade kot druge obiskovalce MC Brežice, da postanejo del krvodajalskega moštva.

Zaključimo lahko z besedami iz poslanice RKS ob letošnjem dnevu slovenskega krvodajalstva: »Postati ali ostati del moštva sploh ni vprašanje – biti krvodajalec je edini odgovor.«

R. R., foto: R. R. in OZRK Brežice

#povezujemoposavje