Časopis za pokrajino Posavje
13.11.2018
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

V Cerkljah po skoraj 40 letih spet slovesnost nove maše

Objavljeno: Torek, 10.07.2018    Rubrika: PANORAMA Redakcija
_ZIG4897

P. Benjamin Bevc med darovanjem nove maše

Nedelja, 8. julija 2018, se bo v župniji Cerklje ob Krki z zlatimi črkami zapisala v zgodovino, saj so tukajšnji župljani z radostjo v srcih pozdravili letošnjega novomašnika p. Benjamina Bevca DJ, ki je ta dan v župnijski cerkvi sv. Marka obhajal novo mašo. Za novomašno geslo si je izbral besede iz Duhovnih vaj Ignacija Lojolskega, ustanovitelja jezuitov: »V vsem ljubiti in služiti.«

_ZIG5814

Povabljenci z novomašnikom; skozi nedeljo se je pod šotorom zbralo približno 400 ljudi, kar je za Cerklje ob Krki zares veliko

29-letni Benjamin, po rodu iz Cerkelj ob Krki, je namreč pred devetimi leti zaprosil za sprejem v Družbo Jezusovo oz. k jezuitom. Njegova pot duhovništva se je začela leta 2007, ko je po šolanju na Škofijski klasični gimnaziji vstopil v bogoslovno semenišče. Potem ko je bil sprejet v jezuitski red – pri jezuitih ga je pritegovala izkušnja duhovnih vaj, intelektualno poslanstvo reda in skupno življenje –, je dvoletni noviciat opravil v Genovi, nato v Padovi študiral filozofijo, formacijo nadaljeval v župniji Ljubljana Dravlje, kjer je poučeval verouk, spodbujal animatorje, razpravljal s študenti, miril ministrante in užival na skavtskih taborih. Obenem je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral latinščino in grščino, kulturo ter književnost. Leta 2014 je bil poslan na študij teologije na jezuitske fakultete v Parizu – Centre Sèvres. Lani spomladi je bil v Parizu posvečen v diakona, v zadnjih mesecih pa živi v Rimu v mednarodnem jezuitskem kolegiju Bellarmino, na Papeški univerzi Gregoriana pa se poglablja v dogmatično teologijo in patrologijo.

_ZIG6096

Med zasaditvijo lipe pred župnijsko cerkvijo v Cerkljah ob Krki

Priprave na novo mašo v Cerkljah – zadnja je bila pred 39 leti, ko jo je obhajal izseljenski duhovnik iz Frankfurta Martin Retelj – so potekale že nekaj zadnjih mesecev, intenzivneje pa zadnja dva tedna, ko so marljive in natančne faranke spletle skoraj 400 metrov vencev iz »žingerca«, ki so jih nato razobesili po cerkvi, uredila se je okolica cerkve in župnišča, postavili so se visoki mlaji z napisom »Novomašnik, bod' pozdravljen!«, pridne gospodinje so napekle pladnje in pladnje peciva, domača cerkev je bila tako lepo okrašena, da so jo vsi samo občudovali, za Krko pa so postavili tudi velik šotor, ki je bil prav tako čudovito okrašen in pod katerim je po mašni daritvi potekalo veliko slavje v čast novomašniku.

DSC_1734

V Župeči vasi so se že pred novo mašo spomnili novomašnika ...

Že od lanske jeseni so enkrat mesečno v župnijo prihajali jezuitski duhovniki in opisovali svoje duhovniške poti, v zadnjem tednu pred slovesno nedeljo je vsak dan v župniji gostoval bodisi nekdanji župnik bodisi drug redovnik iz teh krajev – mašo so darovali in spregovorili o spominih na domačo župnijo Alfonz Grojzdek, župnik v Krškem, Tone Gnidovec, ki je bil v Cerkljah med letoma 1994 in 2001, zdaj pa je župnik v Vinici, s. Nada Zakrajšek, Jože Miklavčič, ki je tukaj služboval 17 let (1977–1994), zdaj pa je župnik v Kostanjevici na Krki, ter že prej omenjeni Martin Retelj. Na predvečer nove maše je potekal sprejem novomašnika z mašo, petjem mladih, kvizom, novomašniku pa so med večerjo podoknico prišli zapet tudi pevci iz Krške vasi.

DSC_4507

Cerkljanskemu župniku mag. Janezu Žaklju (desno) je v zadnjem letu bil v močno oporo bogoslovec Benjamin Jarkovič, ki je z vlogo ceremonijerja na novi maši tudi zaključil svojo pastoralno prakso v župniji Cerklje ob Krki.

Na dan nove maše se je že v zraku čutilo, da je to poseben, prazničen dan za celotno župnijo. Domača cerkev je bila že dosti pred začetkom slovesne maše nabito polna, veliko ljudi je bilo tudi zunaj, tako da se jih je skupaj zbralo med 500 in 600. Novomašnik Benjamin je prvič mašo daroval ob somaševanju številnih duhovnikov, tudi iz njegovega reda. Za pridigarja si je izbral dr. Romana Globokarja, duhovnika, teologa in univerzitetnega profesorja na Teološki fakulteti v Ljubljani. Svojo pridigo je zaključil takole: »Dragi Benjamin, že ko si prišel v gimnazijo v Ljubljano, si imel zelo zrel in odgovoren odnos do učenja in dela. Včasih si deloval bolj kot profesor kot pa dijak. Priznam, da me je takrat kar malo skrbelo, da si preveč resen, preveč usmerjen samo v študij in znanost. Vendar si vseskozi razvijal tudi čut za bližnje in še posebej v času jezuitske formacije si se veliko posvečal tudi skrbi za uboge in obrobne. Želim ti, da bi poleg intelektualnega napredka – katerega se veselim – imel še naprej tudi čuteče srce in odprte roke za uboge in ranjene ljudi, ki ti jih bo Gospod pošiljal na tvojo duhovniško pot. Bodi srečen in Bog te živi!«

Benjamin, ki bo služboval tam, kamor ga bo poslal redovni predstojnik, provincial slovenskih jezuitov p. Ivan Bresciani DJ, je imel ob koncu novomašne slovesnosti, ki jo je s petjem obogatil domači cerkveni pevski zbor, zelo pristen in na trenutke tudi čustven zahvalni govor. Med drugim je dejal staršema: »Odločitev za duhovniški poklic sem vama zaupal pred 11 leti v bližini Višnje Gore. Spraševala sta me, ali sem že oddal prijavnico za študentski dom. In jaz sem sredi avtoceste, ko smo drveli s hitrostjo 130 km/h, povedal, da to ne bo potrebno, ker bom postal duhovnik. Mogoče je bil to eden najbolj nevarnih in nespametnih trenutkov v življenju. A srečno sta pripeljala in smo pripeljali do današnjega dne.« Izpostavil je tri stvari, ki so ga v tistem trenutku najbolj navdajale – zadrego, veselje in hvaležnost. Dejal je, da nikoli ni pričakoval tako velike nove maše, zanj bi bila dovolj preprosta nedeljska maša, ki bi ji sledilo kosilo za deset oseb v neki gostilni. Izrazil je veselje, da je lahko obhajal novo mašo v cerkvi, kjer je prejel vse zakramente in ministriral, in ker čuti zaupanje, naklonjenost ter podporo župljanov. Hvaležen je Bogu, staršema, bratoma in babici, vsem predstojnikom in profesorjem, ki so ga spremljali v letih priprave na duhovniški poklic, sobratom jezuitom, novomašnemu pridigarju, zahvalil pa se je vsem tistim, ki so kakor koli prispevali k pripravi nedeljske slovesnosti, predvsem tistim, ki so zanj molili. Ob požrtvovalnosti mnogih je izpostavil dva – domačega župnika mag. Janeza Žaklja, ki mu je nudil podporo in odprta vrata župnišča v zadnjih desetih letih, odkar je župnik v Cerkljah, in bogoslovca Benjamina Jarkoviča, ki je sprejel odgovorno nalogo ceremonijerja ter izkazal veliko mero potrpežljivosti, umirjenosti in samoiniciativnosti. Po koncu slovesnosti je pred cerkvijo Kolpingova družina poskrbela za pogostitev vseh, ki so prišli, seveda pa ni manjkalo številnih rokovanj in osebnih čestitk novomašniku.

Povabljeni so se nato sprehodili do šotora pri kopališču ob Krki v Cerkljah, kjer se je odvijalo novomašno slavje s kosilom, torto, živo glasbo in plesom. V lično pripravljenem šotoru je bilo skozi ves dan zelo veselo, med povabljenimi so bili poleg svojcev in ostalih sorodnikov novomašnika tudi župan s soprogo, člani Kolpingove družine, župnijski sodelavci, pevci, sosedje, sovaščani, njegovi sošolci, skavti, duhovniki, prijatelji … pa tudi mladi, ki so ves čas na zelo usklajen in profesionalen način skrbeli za strežbo. Vmes je potekalo še nekaj govorov, spregovorili so cerkljanski župnik Žakelj, pridigar Globokar, jezuit p. Franc Kejžar iz župnije Ljubljana Dravlje in brežiški župan Ivan Molan, ki je med drugim poudaril, da je nova maša pomemben dogodek tudi za občino Brežice. Kot župan je še posebej vesel, »da se mladi ljudje znajo in zmorejo odzvati klicu poslanstva ter svoje življenje posvetiti veri in ljudem«. Izpostavil je pomen krščanstva in vere v slovenski zgodovini ter da je bil slovenski duhovnik od nekdaj branik slovenstva in slovenske besede. Dejal je, da potrebujemo duhovnike, ki nam bodo v današnjih časih, ko ima človek občutek, da se izgubljajo vrednote in človeško dostojanstvo, jasno in glasno povedali, kaj je prav in kaj narobe v današnji družbi, bili v oporo vsem, ki so v preizkušnjah, oznanjali veselo oznanilo ter so živi pričevalci božje ljubezni. Čestital je ob novi maši ter novomašniku pri izpolnjevanju plemenitega poslanstva zaželel obilo božjega blagoslova, milosti in modrosti. Ker bo Benjamin zagotovo v prihodnosti obiskal veliko različnih krajev po svetu, ga je župan povabil, da postane tudi ambasador ter ponosno predstavlja svoj domači kraj, župnijo in občino, slika kot darilo pa naj ga vedno spominja na domačo občino.

Popoldne so v župnijski cerkvi potekale še pete litanije Srca Jezusovega in zasaditev lipe, simbola slovenstva, pred cerkvijo, zvečer pa je pod šotorom za še boljše razpoloženje poskrbel podmladek ansambla bratov Poljanšek – dva od sedmih bratov iz te družine sta namreč tudi jezuita. Večdnevno dogajanje v sklopu nove maše se je zaključilo s ponedeljkovo zahvalno mašo, ki jo je obhajal novomašnik in med katero so se zahvalili tudi bogoslovcu Benjaminu Jarkoviču, ki je zadnje leto v cerkljanski župniji opravljal pastoralno prakso in za katerega je bila nova maša, kot je sam navedel, zaradi vloge ceremonijerja krona njegove prakse. Nato pa je pri gasilskem domu v Cerkljah potekalo še sproščeno druženje vseh, ki so kakor koli pripomogli pri organizaciji nove maše, pa tudi ostalih, ki so bili pretekli vikend del tako velikega dogodka, ki ga v Cerkljah še ni bilo in ga bodo domačini pomnili še desetletja.

R. R., foto: R. R., Žiga Lovšin
« Nazaj na seznam
»

najbolj brani članki